5.04.2008 17:55
Luka
Kot marsikateri že veste, je pred dnevi prišla na dan nova beta različica vedno bolj priljubljenega brskalnika Firefox, ki nosi oznako 3 beta 5. To še vedno pomeni, da so pri uporabi brskalnika še vedno možni kakšni spodrsljaji, ki jih v končni verziji verjetno ne bo. Hkrati pa moram povedati, da do sedaj z beta različicami nisem imel prevelikih težav.
V tej verziji lahko opazimo nekaj lepotnih popravkov pri uporabniškem vmesniku Vidimo lahko nekaj novih ikon, nekaj pa je spremenjenih. Spremembo v velikosti in barvi je doživela tudi pisava uporabljena v naslovnem oknu.
Za razvijalce spletnih strani bo pomemben podatek, da Firefox 3 sedaj doseže 71 od 100 točk na Acid3 testu. Pri tem še vedno zaostaja za Opero in Safarijem, ki sta prejšnji teden dosegla 100 točk.
V peti beta različici brskalnika Firefox 3 lahko tudi uživate v celozaslonskem spremljanju spleta. Navigacijski gumbi se namreč pri preklopu v celozaslonski način skrijejo in se prikažejo šele, ko gremo z miško v zgornjo stranico ekrana.
Izid končne različice je predviden za mesec junij. Do takrat bomo videli izid vsaj enega kandidata za končno verzijo brskalnika.
28.03.2008 18:42
Luka
Dočakali smo izid nove različice zastonjskega pisarniškega paketa OpenOffice.org, znanega pod številko 2.4.0.
Med najpomembnejšimi novostmi so:
Povezave:
Z novo različico pisarniškega paketa pa je luč sveta ugledala tudi nova spletna stran OpenOffice.org, ki je sedaj lažja in bolj pregledna. Sicer sem po njej brskal samo kratek čas, a sem med uporabo dobil občutek večje preglednosti in urejenosti, kot pa pri stari, nasičeni različici.
22.03.2008 09:01
Typhon
Scenarij: Morda vam je prijatelj preko spleta poslal visokokvaliteten demo posnetek svoje skupine. Ko razširite arhiv, se v njem nahajata dve glavni datoteki s končnico CUE in APE. APE je končnica za datoteke Monkey’s Audio - zvočni kodek brez izgube kvalitete, podobno kot FLAC. Datoteka CUE pa vsebuje podatke o posameznih skladbah.
Namestitev kodeka MAC
Projekt MAC-port, ki je skrbel za Linux različico kodeka, je poniknil neznano kam. Na srečo je še na voljo izvorna koda stabilne različice (3.99) kodeka; kako bo v prihodnje pa nihče ne ve.
- Najprej prenesite arhiv mac-3.99-u4-b5.tar.gz
- V imeniku, kamor ste prenesli zgornji arhiv, odprite konzolo in izvedite ukaz:
tar zxvf mac-3.99-u4-b5.tar.gz
nato pa še
cd mac-3.99-u4-b5/
- Sedaj boste program prevedli (angl. “compile”) iz izvorne kode:
./configure
make
sudo 'make install'
- Če uporabljate binarno Linux distribucijo (Ubuntu, SUSE, PCLinuxOS itd.), lahko namesto zadnjega koraka izvedete:
sudo checkinstall
Tako boste ustvarili programski paket, ki ga boste enostavno namestili ali odstranili. Seveda morate prej namestiti paket checkinstall.
Pretvorba iz APE v WAV
Razdelitev datoteke WAV
V tem koraku boste datoteko WAV razdelili s pomočjo datoteke CUE, ki vsebuje podatke o posameznih skladbah. Za to obstaja kar nekaj možnosti. V tem vodiču boste uporabili preprost program bchunk za ukazno vrstico.
bchunk -w izhodna_dat.wav slika.cue rezultat
imena datotek nadomestite z vašimi po sledečem zgledu:
- izhodna_dat.wav = ime velike WAV datoteke, ki ste jo dobili iz datoteke APE
- slika.cue = ime datoteke CUE
- rezultat = predpona posameznih datotek iz katere nastane: rezultat01.wav, rezultat02.wav, rezultat03.wav itd.
Opomba: Če nameravate ustvariti MP3 ali OGG datoteke, je najbolje, da veliko datoteko WAV najprej pretvorite v OGG ali MP3 in jo šele nato, po zgoraj opisanem postopku, razdelite na posamezne skladbe.
cueape.sh
Rafael Ponieman je napisal skripto za ukazno vrstico, ki, z uporabo kodekov mac, mp3splt, lame in/ali oggenc, zakodira ape+cue ali flac+cue v eno mp3/ogg datoteko. Uporaba:
cueape [vhodna datoteka APE] [vhodna datoteka CUE] [parametri]
Parametri so lahko: -m za kodiranje MP3 ali -o za kodiranje OGG.
Prenos: cueape.sh
————
- izviren vodič je objavljen na portalu Linux Pri Nas
12.03.2008 08:59
Luka
Tisti, ki težko pričakujemo izid nove različice priljubljenega brskalnika Firefox smo se razveselili nove, beta 4 označene, različice. V njej so odpravljene številne napake, ki so se pojavile pri prejšnjih različicah, veliko pa je bilo storjenega tudi na področju hitrosti brskalnika in njegove porabe delovnega spomina. Tako naj bi bilo brskanje po straneh (Google Mail), bogatih z JavaScriptom tudi dvakrat hitrejše. Dodatno je izboljšan tudi izgled brskalnika in vgrajevanje v sam operacijski sistem (Windows, OS X, Linux). V prihodnjih tednih lahko pričakujemo še peto beta različico, ki bo prinesla dodatne izboljšave na področju stabilnosti in hitrosti brskalnika. Prav tako lahko pričakujemo tudi nove različice dodatkov, ki bodo podpirali tretjo različico brskalnika.
Firefox 3 beta 4 si lahko prenesete z uradne strani: prenos zadnje beta različice Firefox 3. Več o tej različici si lahko preberete podrobnostih različice FF3beta4 in v opisu, ki ga pripravlja Mozilla Links.
4.03.2008 08:45
Luka
Miro je odprtokodna različica predvajalnika spletnih video vsebin. Omogoča predvajanje filmov z domačega računalnika, še bolj pomembno pa je predvajanje filmov kar s spleta (video RSS ali video podcasting).
Po namestitvi se nam odpre glavno okno. Na levi strani lahko vidimo seznam vseh naročnin na vire video vsebin, desna stran pa je namenjena podrobnejši predstavitvi teh vsebin v obliki brskalnika in predvajanju teh vsebin v obliki predvajalnika. Pri namestitvi nam program samodejno nastavi določene video naročnine, ki jih lahko po lastni želji umaknemo. Tisti, ki se s programom srečate prvič, boste verjetno radi pogledali kanal Using Miro (Uporaba Miro).
Na kanale se lahko naročimo kar prek programa samega. Na voljo imamo iskalnik, ki nas pripelje na želeni naslov. Tam se običajno nahaja povezava Add Channel to Miro (Dodaj v Miro). Druga možna pot pa je prek običajnega RSS naslova. Po tej poti lahko v Miro dodamo tudi kanale, ki niso na voljo prek vgrajenega sistema. V menijski vrstici izberemo Channels in Add Channel. V okno vnesemo ustrezen RSS naslov in kanal je dodan.
Program bo avtomatsko prenesel nove video vsebine na vaš računalnik. Kaj se prenaša lahko urejate s klikom na z oranžno ikono označeno povezavo Downloading (Prenašanje). V oblačku poleg napisa je število datotek, ki se trenutno prenašajo na račnalnik. Datoteke, ki so prenešene, se na računalniku shranijo dokler ji ne pogledate. Nato jih lahko ročno shranite ali izbrišete, v kolikor pa tega ne storite, bo program sam izbrisal pogledane datoteke po določenem št. dni. Število novih prenesenih filmov lahko vidite v zelenem oblačku pred imenom mape in samim kanalom.
Filme lahko predvajate s klikom na omenjeni zeleni oblaček, ali pa s klikom na kanal. Slednja možnost bo odprla vsebino kanala, kjer lahko tudi izberete ostale posnetke. Predvajanje je možno v pomanjšanem načinu in tudi v celozaslonskem načinu.
V spodnjem levem robu ekrana se nahaja tudi polje za iskanje. Iščemo lahko po številnih ponudnikih spletnih video vsebin (Youtube, Google Video, Yahoo Video,…), samo iskanje pa lahko tudi shranimo kot kanal, ki se redno osvežuje.
Program je v obliki stabilne različice, a ima zaradi svoje mladosti še nekaj grobih robov. Program zasede tudi veliko RAM spomina (pri meni okoli 130 MB).
Povezave:
3.03.2008 09:29
Luka
Konec februarja je izšla nova različica predvajalnika video in glasbenih vsebin: VLC Player. Pretresljivih novosti v tej različici ni, odpravljeni so številni hrošči in varnostne luknje. Priporočljivo je nadgraditi na novo različico! Dobite jo lahko na uradni strani VLC Playerja.
13.02.2008 07:50
Luka
Dočakali smo tretjo beta različico prihajajočega brskalnika Firefox 3. Najdete jo lahko na uradni strani tretje beta različice brskalnika Firefox 3, kjer so na voljo tudi opisi glavnih sprememb in izboljšav. Za dober opis novosti pa vas ponovno vabim na blog Mozilla Links (Globok pogled v Firefox 3 beta 3), ki vestno spremlja in opisuje dogajanje v Mozilla organizaciji.
Uporabniki, ki si jo boste namestili, boste takoj opazili glavno novost - prenovo izgleda. Pričakale vas bodo namreč nove ikone tako na orodni vrstici kot tudi v nastavitvah. Prenovljen je tudi izgled upravljalca prenosov datotek. Tega se bodo razveselili predvsem uporabniki nemikrosoftovih operacijskih sistemov, saj razvijalci obljubljajo boljšo integracijo z operacijskim sistemom.
Popravljen in izboljšan je tudi sistem za shranjevanje zaznamkov in predhodno obiskanih strani, sistem shranjevanja zaznamkov in urejevalnik le-teh. Naslovna vrstica še vedno ni dokončana, v zadnji različici nas čakajo še določene poslastice, ki bodo izboljšale uporabnost iskanja že obiskanih strani. Zavihke sedaj lahko po mili volji podvajamo. Zaradi možnosti shranjevanja nastavitev specifičnih določenim stranem lahko le-tem sedaj nastavimo lasten zoom, onemogočimo Java-o in AJAX, jezik za preverjanje črkovanja, … in ko jih bomo naslednjič obiskali, bo brskalnik upošteval te nastavitve.
Urejevalnik razširitev je sedaj pridobil novo možnost. Za nameščanje razširitev nam ni več potrebno obiskati spletne strani ampak lahko kar znotraj njega poiščemo želeno razširitev, jo namestimo in ponovno zaženemo brskalnik. Če bomo namestili novo temo, bo brskalnik ob ponovnem zagonu uporabil to temo.
Pogled v prihodnost: Razvijalci napovedujejo še eno beta različico, ki naj bi jo dočakali konec februarja, do konca četrtletja pa lahko pričakujemo tudi končno različico Firefox 3 brskalnika.
31.01.2008 14:23
Typhon
Kaj je ravnovesje beline?
Ravnovesje beline (ang.: “white balance”) je postopek odstranjevanja nerealističnih barvnih odtenkov tako da predmeti, ki so v resnici beli, tudi na sliki ohranijo prvotno belino. Digitalni fotoaparat mora zato upoštevati “barvno temperaturo” svetlobnega vira, ki je povezana z relativno toplino ali hladom bele svetlobe. Človeške oči so v različnih svetlobnih razmerah sposobne dobro presojati, kaj je belo, digitalni fotoaparati (in video kamere) pa imajo pri samodejni nastavitvi ravnovesja beline (ang.: “auto white balance” - AWB) nemalo težav. Nepravilna nastavitev beline lahko na fotografiji ustvari modre, oranžne ali zelene tone, ki so neresnični in, razen v redkih primerih, kvarijo kvaliteto fotografije. Razumevanje digitalnega ravnovesja beline vam bo pomagalo preprečevati nezaželene barvne odtenke pri samodejnih nastavitvah na fotoaparatu.
Temperatura barve
Temperatura barve (v stopinjah Kelvina) opisuje spekter svetlobe, ki žari iz “črnega telesa”. Črno telo je objekt, ki absorbira vso vpadno svetlobo, jo ne odbija ali ji omogoča da bi prehajala skozi. Primer iz našega vsakodnevnega življenja bi bil gretje kovine ali kamna: ko doseže določeno temperaturo prične žareti rdeče in belo pri višji temperaturi. Podobno imajo črna telesa pri različnih temperaturah raznolike barvne temperature “bele svetlobe”. Kljub svojemu imenu, barva, ki izgleda bela, v vidnem spektru ne vsebuje enakomerno porazdeljene barve:
Ali opazite kako 5000 K ustvari približno naravno svetlobo, medtem ko 3000 K in 9000 K proizvedeta spremenljive svetlobne spektre, ki vsebujejo več oranžnih in modrih valovnih dolžin. Ko se temperatura barve dviga, distribucija barve postane hladnejša. Morda se to sprva ne zdi intuitivno, vendar razlog tiči v tem, da krajše valovne dolžine vsebujejo svetlobo višje energije. Zakaj je za fotografe temperatura barve tako pomembna, če se ne ukvarjajo s pravimi črnimi telesi? Na srečo svetlobni viri, kot je dnevna svetloba ali volfram žarnica, natančno oponašajo porazdelitev svetlobe, ki jo ustvarjajo črna telesa. Drugi svetlobni viri, na primer, fluorescentna žarnica, pa se od črnih teles precej razlikujejo. Ker fotografi nikoli ne uporabljajo izraza temperatura barve za pravi vir svetlobe črnega telesa, izraz v resnici pomeni “korelacijska temperatura barve” s podobno obarvanim črnim telesom. Sledeča tabela je splošni vodič za korelacijsko temperaturo barve nekaterih svetlobnih virov:
| Temperatura barve |
Svetlobni vir |
| 1000-2000 K |
sveča |
| 2500-3500 K |
volfram žarnica (hišna) |
| 3000-4000 K |
sončni vzhod/zahod (jasno nebo) |
| 4100 K |
mesečina |
| 4000-5000 K |
fluorescentna luč |
| 5000-5500 K |
elektronska bliskavica |
| 5000-6500 K |
dnevna svetloba (jasno nebo, sonce v zenitu) |
| 6500-8000 K |
srednje oblačno nebo |
| 9000-10000 K |
senca ali močno oblačno nebo |
Ker nekateri svetlobni viri niso podobni barvnim oddajnikom črnih teles, ravnovesje beline uporabi še eno spremenljivko: zeleno-škrlatno. Nastavitev te spremenljivke je pri običajni dnevni svetlobi nepotrebno, nekateri umetni svetlobni viri (fluorescentna luč) pa zahtevajo nastavitev zelene in škrlatne za pravilen prikaz beline.
Nekaj malega o digitalnih fotoaparatih
Dandanes je, na srečo, večina digitalnih fotoaparatov že opremljena s programiranimi nastavitvami za ravnovesje beline, zato jih je pametno uporabljati, ne pa se zanašati le na samodejno nastavitev in upati na najboljše. Za doseganje dobrih rezultatov je priporočljiva uporaba formata zapisa RAW, če ga vaš fotoaparat podpira. Format RAW omogoča, da ravnovesje beline nastavite po končanem posnetku, poleg tega pa omogoča širši spekter nastavitev temperature barve. Prilagajanje ravnovesja beline je pri datotekah RAW zelo enostavno: nastavimo le temperaturo barv in zeleno-škrlatno vrednost ali pa preprosto kliknemo na nevtralno referenco na fotografiji. Tudi na splošno je pri barvno kritičnih digitalnih fotografijah priporočljiva uporaba nevtralnih referenc na objektu fotografije. Te reference so lahko del scene (če imamo srečo) ali pa preproste prenosne kartice, ki jih seveda po končani nastavitvi fotoaparata, tik pred posnetkom, odstranimo.
Ravnovesje beline pri digitalnem fotoaparatu je najbolj učinkovito kadar scena vsebuje vsaj en svetel ali brezbarven element. Odsotnost tega lahko povzroča težave. Več svetlobnih virov z različnimi temperaturami barve lahko še dodatno otežijo ravnovesje beline. Nekatere svetlobne situacije morda niti nimajo “pravilnega” ravnovesja beline in bodo odvisne od tega, kje je barvna točnost najbolj pomembna.
Popravljanje ravnovesja beline z GIMP-om
Če kljub zgornjim nasvetom slike na računalniškemu zaslonu barvno ne izgledajo tako kot bi morale, lahko s programom GIMP popravimo ravnovesje barv, da odstranimo dodatne barvne odtenke. Dodatno lahko uredimo tudi ravni (ang.: “levels”). Obema metodama pa se moramo kar se da izogibati, ker lahko zmanjšajo bitno globino fotografije. Bitna globina izraža število bitov, ki predstavlja barvo v eni slikovni točki. Večja barvna globina daje širši spekter ločenih barv.
Za primer bomo vzeli zimsko fotografijo z modrimi odtenki, ki so nastali zaradi napačno nastavljenega ravnovesja beline.
- Sliko odpremo v GIMP-u in se odpravimo v okno Plasti, Kanali, Poti (”Layers, Channels, Paths”) kjer z desnim klikom miške na aktivno plast Ozadje iz menija izberemo možnost Podvoji plast (”Duplicate Layer”). Sedaj kliknemo na podvojeno plast in jo preimenujemo, na primer, v “Ravni/Levels”.
- V meniju okna s sliko kliknemo na Barve → Ravni. Odprlo se bo novo okno za nastavljanje barvnih ravni. V oknu se nahaja spustni meni Kanal: kjer je mogoče nastavljati barvne vrednosti. Ko izberemo določen kanal, se spodaj izriše podoben histogram kot pri RGB vrednosti. V RGB načinu (privzeta nastavitev “Vrednost”) histogram prikazuje kolikšna količina slike pade v tonsko območje od popolnoma črne do popolnoma bele. Za začetek si poglejmo najprej kako se obnaša uravnavanje barv v vsakem kanalu:
V rdečem kanalu območje postane cianasta in rdeča točka
V zelenem kanalu postane šrlatna in zelena točka
V modrem kanalu postane rumena in modra točka.
Varianta 1: težavne slike
Zdaj, ko imamo bolj jaso predstavo o posameznih kanalih in pripadajočih barvah, bomo znali razpoznati v katerem kanalu tiči problem tudi pri težavnih situacijah, ko samodejne funkcije v GIMP-u odpovejo.
- Odpravimo se v meni okna s sliko in izberemo orodje Ravni (”Levels”). V histogramu vidimo, da je večji del informacij zbran v modrem spektru.
- Če povlečemo belo puščico, na desni strani, pod histogramom, do območja kjer se na histogramu začnejo informacije, opazimo, da slika izgublja modrino. Enako naredimo tudi z levo, črno puščico, ki jo povlečemo do območja z informacijami. Sedaj postopek ponovimo še za rdeči in zeleni kanal. Ker barve še vedno niso čisto prave, pri vseh treh kanalih uporabimo sredinsko puščico, s katero “stiskamo” in “širimo” barvne vrednosti.
- Ko dobimo primerno temperaturo barv, okno Ravni zapremo. Rezultati bi moral biti podoben spodnji sliki:
Varianta 2: določanje bele točke
Klasičen postopek določanja beline pri slikah, ki ne delajo težav je ročno izbiranje najbolj bele in najbolj črne točke na sliki z orodjem Ravni. Poglejmo si še ta postopek:
- Odpremo orodje Ravni (”Levels”).
- V vrstici “Vsi kanali” se na desni strani okna nahajajo tri gumbi s kapalkami.
- Najprej kliknemo na gumb kapalke za izbiro bele točke in se na fotografijo odpravimo iskat najbolj belo točko. Ko jo najdemo, s kapalko kliknemo nanjo.
- Zdaj kliknemo še na gumb kapalke za črno točko (tretji iz desne proti levi) in na fotografiji poiščemo čim bolj črno točko ter nanjo kliknemo.
- Enako lahko delamo tudi za vsak barvni kanal posebej, le da za določanje črnih in belih točk uporabimo kapalke pod histogramom.
Varianta 3: en klik stori vse
Upam, da niste hitro pogledali naslove vodiča in takoj odjadrali sem. 
Ta postopek je najmanj siguren: lahko deluje celo bolje kot prejšnja dva, ali pa iz fotografije naredi zmazek, ki ni za nikamor. Vse kar morate narediti je, da odprete sliko → izberete orodje Ravni (”Levels”) → in v vrstici “Vsi kanali” kliknete na gumb Samodejno. Vsa umetnost!
Zaključek
Oboroženi s tem znanjem, sedaj lahko privlečete na dan vse tiste fotografije s čudnimi barvnimi odtenki, ki se modra skrivajo v zapuščenih mapah na trdem disku in čakajo na Shift+Delete, ter jih pretvorite v povsem spodobne izdelke.
15.01.2008 11:18
Typhon
V tem vodiču se bomo naučili, kako z GIMP-om osebi pobarvamo lase. Postopek je zastonj, neboleč, ni potrebno imeti frizerske šole in si mazati rok z barvo - vse, kar morate narediti je, da sledite temu vodiču. Uporabili bomo model brhke blondinke (temnolaske, ne jezite se) in jo spremenili v rdečelasko.
- Najprej bomo z orodjem hitra maska (”Quick Mask”) osebi na sliki označili lasišče. Še preden se lotimo tega, pa nastavimo prej omenjeno orodje. Hitro masko lahko vklopimo/izklopimo tako, da v spodnjem levem kotu GIMP-ovega okna s sliko kliknemo na majhno kvadratno ikono (glej spodnjo sliko), ali pa uporabimo bližnjico tipk Shift in Q. Če na ikono hitre maske kliknemo z desnim gumbom miške, se nam odprejo dodatne možnosti. Za naš primer izberemo možnost Maskiraj izbrana območja (”Mask selected areas”).
- Sedaj izberemo primeren čopič (”brush”) in z njim pobarvamo njene lase. Naj vas ne skrbi, če ste šli čez robove lasišča; to bomo popravili kasneje.
- Ko končamo prekrivanje z rdečo plastjo, še enkrat kliknemo na hitro masko, da jo izklopimo. GIMP bo izbral celotno območje, ki smo ga prej barvali.
- Ustvarimo novo plast (”layer”): meni Plast (”Layer”)” → Nova plast (”New layer”) → odpre se pogovorno okno plasti kjer poljubno poimenujemo novo plast in pri vrsti polnila izberemo možnost prosojnost (”transparency”).
- V oknu Plasti, Kanali, Poti (”Layers, Channels, Paths”) spodaj namešamo želeno barvo [točka 1.] (jaz sem izbral vrednost #4d0404) → kliknemo na namešano barvo [točka 2.] → barvo z miško povlečemo v novo plast, ki smo jo prej ustvarili [točka 3.] → v meniju Način (”Mode”) izberemo Mehka svetloba (”Soft light”) [točka 4.].
- Smo že bliže končnemu izdelku, kljub temu pa nas čaka še nekaj dela. Najprej moramo zabrisati ostre robove rdeče barve in le to odstraniti iz delov slike kamor ne spada. V oknu Plasti, Kanali, Poti (”Layers, Channels, Paths”) izberemo našo prekrivno rdečo plast → v glavnem oknu GIMP-a izberemo orodje Radirka (”Eraser”) → v meniju s čopiči pa izberemo malo večjega, okroglega in z mehkimi robovi (jaz uporabljam Circle Fuzzy (17)). Sedaj počasi izbrišemo vse moteče delce rdeče barve. Svetujem vam tudi, da se pri zabrisu ostrih robov pozabavate z nastavitvami prekrivnosti čopiča.
- Ko dosežemo želen izgled, gremo zopet v okno Plasti, Kanali, Poti (”Layers, Channels, Paths”). Z desnim gumbom miške kliknemo na rdečo plast in zberemo možnost Podvoji plast (”Duplicate layer”). Dobili smo bolj bogate in temnejše odtenke rdeče, vendar so se zaradi tega spet pojavili ostri robovi med lasiščem in kožo. Še enkrat izberemo orodje Radirka, a tokrat uporabimo še nekoliko večji čopič, da lepo spojimo plasti.
Za boljše spajanje in za lepše prehode med posameznimi plastmi lahko uporabimo tudi orodje Razmaži (”Smudge”).
- Z orodjem Radirka je enostavno narediti tudi svetlejša pramena, kar še dodatno pripomore k bolj realističnemu učinku. Da bi dosegli boljši rezultat, ne bomo radirali le zadnje vrhnje plasti, temveč tudi prejšnjo rdečo. Ko nam je rezultat všeč, sliko shranimo. Dobiti bi morali nekaj podobnega kot je na spodnji sliki:
Pri ljudeh s temnimi lasmi bi uporabili enak postopek. Lasišče bi maskirali, zmanjšali nasičenost (”desaturate”) ter uporabili obarvanost, nasičenost in svetlost (”hue, saturation, lightness”) za svetlejše odtenke las.
14.01.2008 15:17
Luka
Pred dnevi smo dočakali novo verzijo programa za shranjevanje gesel in uporabniških imen KeePass (naš zapis o KeePass programu). Verzija nosi številko 1.10 in vsebuje številne nove funkcije ter izboljšave:
- možnost okrnjene verzije vmesnika (skrije večino možnosti in olajša uporabo)
- z uporabo sutreznih dodatkov lahko bazo zaklenemo na idenstifikacijsko številko naprave (recimo USB ključka)
- hitro iskanje si zapomni nekaj zadnjih iskanj, možno je iskanje prek reg. eksp.
- izboljšan generator naključnih števil
- izboljšan zagon in iskalni čas
Povezave:
Nazaj
