Arhiv za mesec April 2007

Money Manager EX

Dodaj komentar 26.04.2007 Luka

Money Manager Ex je uporabna aplikacija, s pomočjo katere lahko uporabnik skrbi za svoje in/ali družinske finance. Poleg klasičnih opcij, kjer lahko uporabnik vidi koliko je zaslužil in koliko porabil ter kam gre naš denar omogoča Money Manager Ex celovit pregled nad stanjem naše imovine.

Poleg klasičnega ravnanja z bančnimi računi omogoča zapis in sledenje naših delnic, našega premoženja (zlatnina, slike, nepremičnine, avtomobili,…). Omogoča nastavitev stalnih transakcij denarja (mesečni odlivi in prilivi). Še bolj koristna funkcija pa je urejanje proračuna, kjer lahko vnaprej predvidimo naše stroške za tekoče leto. Tako lahko bolj preudarno razporedimo naše finance.

Money Manager je na voljo tako za Windows kot tudi za Linux okolje, obstaja pa tudi izvorna koda, tako da lahko sami preverimo varnost naših podatkov. Uporablja SQLite bazo podatkov, ki jo odlikuje odprta koda, majhnost, hitrost in učinkovitost. Trenutno še ne obstaja slovenski prevod, a delam na njem in ga bo v kratkem moč dobiti tako tu kot tudi ob novi različici programa.

Slabosti programa: Nikjer nisem našel načina obračunavanja obresti, pa tudi za beleženje vezav se je treba kar malce potruditi, da jih nastavimo.

Prednosti: za zasebno uporabo ter okvirni pregled našega stanja na računu program več kot zadostuje. Je hiter, preprost in nudi številne možnosti, ki jih od takega programa pričakujemo.

Povezave:

  • Share/Bookmark

Kategorija: Pisarna Tagi:

VLC Player

4 komentarjev 23.04.2007 Luka

Za predvajanje filmov imamo ponavadi na svojih računalnikih celo goro programske opreme. Za uporabnike MS Windows operacijskega sistema velja, da so ob nakupu računalnika in omenjenega OS vsi popolnoma navdušeni nad vgrajenim Windows Media Player-jem. Predvaja filme, mp3 datoteke, kaj bi kdo še želel. A pride čas, ko si želimo ogledati kak .avi film. Ne gre. Po spletu poiščemo DivX kodek, po nasvetu prijateljev še XviD kodek in ugotovimo, da zvok ne deluje. Pobrskamo še za AC3 kodekom in ugotovimo, da film sicer deluje, a podnapisi žal ne. Ko končno najdemo kakšen drug predvajalnik (recimo znan slovenski proizvod BS Player) ugotovimo, da nam nove verzije namestijo reklamna sporočila. Pa naj bo, si rečemo, zastonjska roba kot kaže le ni zastonj. Tako med vikendom na svoj fotoaparat posnamemo kratek filmček otrok na snegu in žalostno ugotovimo, da so v .mov formatu, za katerega izvemo, da pripada Applovemu QuickTime paketu, ki je sicer zastonj a nam ob namestitvi želi namestiti tudi iTunes, ki ga pa ne potrebujemo. S časom se pojavi še potreba po gledanju DVD filmov in brskanje za dobrim predvajalnikom.

Na spletu pa obstaja odprtokodna rešitev pod imenom VLC media player. Gre za pod GPL licenco izdan program, ki zna brez inštalacije dodatnih kodek-ov oziroma kar kodek paketov predvajati tako glasbo kot tudi filme v AVI, DVD, MOV, MPEG, MPG, ASF/WMV/WMA, OGG/OGM, WMA, FLAC,… formatu. Od pomembnejših datotek, na katere lahko dandanes naletite ne podpira edino Real formata (delna podpora za glasbene datoteke sicer obstaja, za video pa še ne).

VLC player je preprost program, a omogoča veliko. Poleg že omenjenih glavnih funkcij, torej gledanja videa in poslušanja glasbe, si lahko njegov izgled prilagodimo našim željam oziroma okusu. V ta namen uporabimo različne oblekice, pri čemer lahko uporabimo tudi tiste, ki jih navadno uporablja WinAmp. Omogoča nam predvajanje podnapisov, izdelavo posnetkov trenutnega ekrana (zajem slike).

Nastavitev je ogromno. Za “nezahtevne” uporabnike so jih večino skrili, a jih lahko hitro prikličemo z kljukico na polju “napredno”. Tudi same opcije, ki nam jih program nudi med predvajanjem filma ali skladbe, so številne. Od vklopa in izklopa slike, zvoka, podnapisov, vizualizacije do nastavljanja filmskega razmerja ter nastavitve zvoka.

Svoje delo opravlja hitro, dobro in precej nezahtevno. Do sedaj z njim še nisem imel večjih težav, res pa je, da je malce “trd” za uporabo in za popolno prilagoditev uporabniku zahteva poseganje v nastavitve. Predvsem se to pozna pri podnapisih, kjer je ponavadi potrebno prenastaviti njihovo velikost pisave ter format, v katerem so zapisani (najpogostejša sta UTF-8 in Latin-1(2)).

Poleg tega, da ne podpira (še?) Real formata je glavna pomanjkljivost sam prikaz podnapisov, ki se (še) ne prikazujejo na črnem robu pod filmom ampak na sami sliki. Bolj razvajeni uporabniki bodo pogrešili tudi tisto majhno, tanko upravljalno ploščo, ki se pri celozaslonskem načinu pojavi na spodnjem robu ekrana, ko gremo z miško čezenj. Žal je nima.

Če povzamem je VLC media player dobra, hitra, zastonjska rešitev težav s programi za predvajanje filmov tako v DVD kot tudi v AVI, MOV, MPEG obliki. Uporaben je tudi kot predvajalnik glasbe različnih formatov.

Program lahko najdete tule (uradna stran), nekaj njegovih posnetkov v delovanju pa tule. Na voljo je za različne operacijske sisteme, za katere pa si lahko ogledate na tej strani. Od tu si program lahko tudi posnamete na svoj računalnik.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Film, Glasba Tagi:

CDex

Dodaj komentar 21.04.2007 Luka

Prejšnjič sem predstavil prosto orodje za snemanje in urejanje zvoka prek mikrofona in ostalih vhodnih povezav, danes pa orodje za snemanje glasbenih CDjev in njihovo pretvorbo v .wav ali .mp3 obliko. Za izdelavo mp3-jev oziroma ostalo pretvorbo glasbe smo včasih v Windows okolju potrebovali razne plačljive programe, sedaj pa to delo opravi preprost programček imenovan CDex.

Delovanje je preprosto: Namestimo si program, ki je dostopen pod licenco GPL (odprta koda), če vemo, kaj delamo se še dodatno poigramo z nastavitvami, v CD Rom vložimo CD z avdio glasbo in pričnemo presnemavanje.

CDex nam omogoča poimenovanje posameznih datotek ter njihovo opremljanje z ID3 informacijami, ki nosijo podatke o albumu, izvajalcu, naslovu pesmi, njeno zap. št., letnico izdaje albuma, zvrstjo,… ki jih lahko dodamo ročno ali pa program namesto nas poišče podatke na spletu.

CDex nam ponuja tudi izbiro različnih jezikov, med drugim tudi slovenskega ter izdelavo igralnih seznamov v obliki .pls in .m3u.

Program najdete na njegovi uradni spletni strani, na računalnik pa si ga lahko shranite od tule. Dodatne jezike lahko najdete na tejle strani. Trenutno je na voljo za operacijski sistem MS Windows. Zadnja stabilna verzija je 1.51, na voljo pa je tudi preizkusna različica 1.70beta2 (ni stabilna).

Opozorilo: V Sloveniji je, v kolikor sem prav razumel trenutno zakonodajo, dovoljena izdelava t.i. varnostnih kopij albumov, ki so v lasti osebe, ki varnostno kopijo izdeluje, prepovedano pa je vsako ostalo nezakonito presnemavanje avtorskega materiala brez dovoljenja avtorja oz. založbe!

  • Share/Bookmark

Kategorija: Glasba

Audacity

8 komentarjev 18.04.2007 Luka

Audacity je brezplačni urejevalnik in snemalnik zvoka izdan pod licenco GNU (GPL), ki sem jo omenjal že v prejšnjih prispevkih.

Gre za zelo uporaben program, s pomočjo katerega lahko bodisi prek mikrofona, bodisi prek drugih vhodnih naprav, recimo radia, CD in vinilnih plošč ali kasetnega predvajalnika v digitalno obliko ter jih tudi urejate (odstranite šum, spremenite tempo posnetka, stereo/mono način, naredite izreze ali pa združite več posnetkov,…).

Audacity je narejen tako za Windows kot tudi za Linux in Mac OS operacijske sisteme. Na računalnik si ga lahko naložite z njegove domače strani.

Audacity v okolju Windows

  • Share/Bookmark

Kategorija: Glasba

Uporabniki

Dodaj komentar 17.04.2007 Luka

Preden se lotim prednosti in slabosti uporabe prostega, odprtokodnega programja, bi rad pokazal glavne značilnosti avtorjev in uporabnikov programov na tem področju.

Navadni uporabnik nima znanja o programskem jeziku, prevajanju programa. Nima interesa iskati rešitev problema, ki se pojavi ob uporabi programa. Želi si, da bi po inštalaciji program pričel uporabljati in bi le-ta deloval tako, kot si uporabnik želi. Ne želi se igrati z nastavitvami, prilagajati aplikacijo svojim potrebam in izkoriščati tako program kot tudi opremo do njenega maksimuma. Ne zanimajo ga licence, večinoma niti ideologija. Važno je, da deluje.

Programerji pa so povečini ljudje, ki jim je računalništvo konjiček. Program so napisali bodisi ker je plačljiva verzija predraga, bodisi, ker jim ne nudi dovolj opcij, bodisi ker ne deluje tako, kot bi si želeli. Poznajo tako svoj operacijski sistem, programski jezik v katerem pišejo kodo, svoje želje in svoj program. Važno je, da program deluje tako, kot si sami želijo.

Razlika med navadnimi uporabniki in programerji je v veliki meri povzročila govorice, da je nelastniška oprema slabo narejena, ima številne varnostne in uporabniške luknje,… Da je težka za uporabo, težko se je nanjo privaditi, je okorna in nelogična. A kot bom pokazal kasneje, ko bom predstavil nekatere odprtokodne programe, temu ni tako. Vsaj ne več. Obstajajo seveda še vedno določene pomanjkljivosti, na katere moramo računati in s katerimi se moramo sprijazniti, če želimo uporabljati prosto programje, a pogosto je to za navadnega uporabnika manjše zlo kot pa seči globoko v denarnico za podoben izdelek. Predvsem pa je uporaba licenčnega prostega programja legalna, zloraba licence lastniškega pa kazniva in vedno bolj tudi preganjana.

Pozabil sem omeniti še en sklop populacije, ki tudi vpliva na samo gledanje uporabnika na prosto programje. Tu imam v mislih predstavnike lastniške opreme, ki v prostem programju vidijo tekmeca in nevarnost. Nevarnost v obliki konkurence. V to skupino se ne želim spuščati, a omeniti jo moram zaradi govoric, ki jih sprošča in seje paniko med ljudmi. Vedeti je namreč potrebno, da s tem, ko pride na “trg” prosto programje, ki je dobro, uporabno in brezplačno, podjetja izgubijo določen tržni delež. Tega ne morejo enostavno zanikati in ker se je težko boriti proti brezplačni stvari je lažje onečastiti konkurenta. Pa čeprav s polresnicami, včasih celo neresnicami. Najpogosteje pa gre tu za izpostavljanje napak, ki jih ima prosto dostopni program, pa čeprav ima včasih lastniški tudi te iste napake.

A naj bo dovolj za sedaj. Več o prednostih in slabostih proste kode si boste lahko prebrali tu v naslednjih dneh, ko bom objavil tudi prve opise programov.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Splošno

Odprta koda – kaj je to?

Dodaj komentar 17.04.2007 Luka

Na svetu obstajata dve vrsti programja: prvo, večini bolj znano je lastniško programje, drugo pa prosto programje. Obe skupini pa sta sestavljeni iz podskupin, a se v podrobnosti tu ne bi spuščal.

Lastniško programje je, kot sem že omenil, večini ljudi bolj poznano, saj ga vsakodnevno uporabljajo. Pomembno se je zavedati, da izraz lastniško programje ne pomeni izključno plačljive programe (Microsoft Windows) ampak tudi brezplačne (Microsoft Internet Explorer). Za obe podskupini je skupno, da izvorna koda programa ni v celoti na voljo ali pa je izdana pod takimi licenčnimi ali patentnimi pogoji, da jo je nemogoče popravljati, spreminjati, dopolnjevati ali pa uporabiti pri našem programu brez da bi kršili kakšno pravilo.

Prosto programje pa tudi lahko razdelimo na plačljivo in pa brezplačno podskupino, odvisno od licenčnih pogojev, pod katerimi avtor izda svoj program. Na voljo pa je izvorna koda programa, število pravic, ki jih ima uporabnik le-tega pa je bistveno večje. Pa je to edina razlika med obema glavnima skupinama?

Glavna razlika med lastniško in prosto programsko opremo je v sami ideologiji izdajatelja. Medtem ko je v ozadju lastniškega programja bolj materialistično gledanje je v ozadju prostega programja bolj socialni pogledi. Programer oziroma podjetje, ki se odloči za tako vrsto izdajanja programov običajno ne služi s samo distribucijo ampak z nudenjem sekundarnih uslug (pomoč, prilagajanje, učenje).

Prost, odprtokoden program je torej na voljo vsem in vsakomur, licence sicer so prisotne a dovoljujejo upravljanje s programom v katerikoli smeri si uporabnik želi. Podjetje, ki je program izdalo, pa živi in posluje bodisi ob pomoči donacij, bolj pogosto pa z nudenjem uslug, pomoči uporabnikom, bodisi s prilagajanjem programa specifičnim potrebam strank, migracijo iz drugega sistema, pa še bi se lahko našlo.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Splošno

Pozdravljeni

3 komentarjev 17.04.2007 Luka

Lepo pozdravljeni na spletnem dnevniku posvečenem odprtokodnim programom, odprti kodi in ostalim sem spadajočim temam. Ko sem se prvič znašel za računalnikom se nisem prav veliko zanimal za to, kaj je na njem naloženo. Igrice, ki so mi bile ljubše kot pa črnobel MS-DOS ekran, sem našel pri prijateljih in jih na disketah prinesel domov.

Kasneje je prišlo drugačno, grafično okolje, poznano pod imenom Okna 95. Z Okni sem se pred tem že srečal, a so bila ta drugačna. Nove tehnologije so prinesle povezavo v Internet, hitrejši pretok informacij, ob tem pa tudi številne možnosti nelegalnega razpečevanja z avtorskimi pravicami zaščitenega programja. A takrat s tem še ni bilo nič narobe – no vsaj govorilo se o tem ni.

Velike programerske firme pa so kaj kmalu ugotovile, da jim nelegalna oprema pričenja nižati njihove dohodke, zato so se pričeli boriti proti širjenju le-te. Najprej precej neuspešno, kasneje vedno bolj uspešno. Bitke bijejo tako z uporabo zaščit proti kopiranju kot tudi na sodiščih.

A uporabniki še vedno radi uporabljajo piratske verzije programov. Bodisi ker se niti ne zavedajo, da delajo zakonsko prepovedan in preganjan prekršek, bodisi ker jim je škoda odšteti precejšen kup denarja.

Zadnji čas pa na spletu vedno pogosteje najdemo novo obliko programja, ki ga združuje zamisel, da naj bo prosto dostopen vsem ljudem. Pogosto avtorji programov poleg samega programa dajo na ogled tudi njegovo izvorno kodo, od koder tudi ime – odprtokodno programje. Prepoznamo jih lahko tudi po uporabi skupnih licenc. Ene izmed najbolj razširjenih so GPL (General Public Licence, tudi GNU GPL), BSD (Berkeley Software Distribution), MPL (Mozilla Public Licence) ter njihove različice.

V Sloveniji je od odprtokodnih programov verjetno najbolj poznan in razširjen Mozillin Firefox, večina pa nas je tudi že slišala za alternativni operacijski sistem Linux. Upam pa, da boste na tej strani našli še kakšne druge uporabne programe.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Splošno


 

April 2007
P T S Č P S N
    Maj »
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
30