Arhiv za mesec Junij 2007

Google Desktop prispel na Linux

3 komentarjev 29.06.2007 Typhon

V sredo je Google najavil Linux beta različico svojega priljubljenega programa za iskanje po namizju računalnika, Google Desktop. Program uporabnikom omogoča iskanje po spletu kot tudi iskanje po metapodatkih in besedilu na uporabnikovem PC-ju. Ker se indeksna datoteka shranjuje krajevno, do zgodovine GMail e-pošte in obiskanih spletnih strani lahko dostopamo tudi v načinu brez povezave.

Google Desktop za Linux je bil napisan izključno za ta OS (ne potrebujete Wine, kot pri Picasi) ter uporablja svoje iskalne algoritme in ne že prej obstoječih (Beagle). Program lahko namestimo le na računalnike s procesorjem x86, podprte distribucije pa so: Debian, Fedora Core, Ubuntu, SUSE in Red Flag. Izbiramo lahko med grafičnim vmesnikom KDE ali GNOME.

Čeprav je Google že izdajal odprtokodno programje, je Google Desktop lastniško zaščiten. Nekateri boste programa verjetno zelo veseli, drugi – ki smo kanček bolj paranoični glede Velikega Brata – pa bomo raje še naprej uporabljali terminalske ukaze kot so:
find, locate in grep. :-)

  • Share/Bookmark

Kategorija: GNU/Linux, Novosti

7-zip

1 komentar 28.06.2007 Luka

7-zip je orodje namenjeno izdelovanju in stiskanju arhivskih datotek. Po domače bi rekli, da z njim lahko “zazipamo” oziroma “odzipamo” dokumente, slike,… Vendar pa je format zip samo eden izmed številnih formatov, ki jih program lahko odpre oziroma naredi.

Osnovno okno

Osnovni format, s katerim zna 7-zip ravnati, je .7z. Dobro se razume tudi z bolj znanim in morda celo trenutno najbolj uporabljenim zip formatom, za katerega običajno uporabljamo plačljiv WinZip program. 7-zip pa zna ravnati tudi z arhivi tipa .gzip, .tar, odpreti pa zna tudi .rar, .cab, .iso, .arj, .lzh, .rpm, .deb, .nsis ter še nekatere druge.

Poleg enostavnega stitkanja datotek v arhiv imamo na voljo tudi dodatne nastavitve, ki vplivajo na hitrost stiskanja in velikost končne datoteke. To pride prav bolj naprednim uporabnikom, za osnovne potrebe so dovolj privzete nastavitve.

Nastavitve stiskanja

Morda je potrebno izpostaviti eno slabost, ki jo ima program 7-zip: pri stiskanju in razširjanju .zip datotek je počasnejši od njegovih plačljivih tekmecev. Na tem področju se je do sedaj sicer že precej popravil in se še vedno popravlja, a vseeno se mi zdi pravilno, da to slabost izpostavim.

Za konec pa še kaka prednost – format 7z omogoča bistveno hitrejše stiskanje in hkrati tudi manjšo končno velikost arhiva, kot pa tekmec WinZip. Tudi če stiskamo v format .zip bomo pri številnih tipih datotek opazili višji odstotek stisnjenosti, kot pri tem tekmecu. Omenil pa sem že, da lahko spreminjamo pogoje, v katerih program 7-zip deluje, s čimer vplivamo na končno velikost arhivske datoteke. Žal pa običajno boljše stiskanje pomeni tudi daljši čas celotnega postopka.

Vgraditev 7-zip programa v meni Windows Explorerja (Raziskovalec)

7-zip je odlična brezplačna odprtokodna alternativa demo verzijam plačljivih programov. Še posebej, ker v enem programu omogoča ravnanje z nekaterimi najpopularnejšimi tipi arhivskih datotek.

Povezave:

  • Share/Bookmark

Kategorija: Pisarna

InfraRecorder

7 komentarjev 21.06.2007 Luka

Pečenje CDjev in DVDjev je bilo vedno “zanimivo”. Če so tisti poceni CDji, ki smo jih kupili, celo delali, to še ni vedno pomenilo, da bomo na drugem računalniku lahko videli tisto, kar smo posneli. A kvaliteta ploščkov se je v zadnjem času popravila. Kako pa je s programsko opremo?

Osnovno okno

Od nje pričakujem, da mi bo omogočila snemanje podatkov na plošček, pa če je ta CD ali DVD. In da bom ta plošček lahko uporabil tudi na drugih računalnikih oz. napravah, ki znajo te ploščke brati. Žal v OS Windows vgrajeni program za peko tu ni ravno blesteč. Poleg tega zahtevam tudi, da moj RW disk tudi izprazni. Lepo je tudi, če zna iz mp3 datotek posneti avdio CD, saj moj stari glasbeni stolp še ne pozna tega formata. Ker nisem preveč zahteven si želim še snemanje ploščkov iz vnaprej pripravljene slike plošče.

Okno z nastavitvami zapisovanja

Najbolj znan, a tudi plačljiv, program postaja iz verzije v verzijo bolj napihnjen in samozadosten. A jaz ne potrebujem predvajalnik glasbe in filmov, pekača optičnih ploščkov ter mešalca koktajlov v enem. Zato sem si namestil odprtokodni program InfraRecorder, ki v večini poteši moje apetite glede teme, o kateri govorimo. Omogoča vse, kar sem zgoraj omenil, je brezplačen in majhen.

Povezave:

  • Share/Bookmark

Kategorija: Pisarna Tagi:

GNU/Linux – prosta alternativa MS Windows OS

13 komentarjev 21.06.2007 Typhon

Operacijski sistem?
Številnim malo naprednejšim uporabnikom računalnika se morda zdi to vprašanje absurdno in samoumevno, a moramo se zavedati, da vsem ljudem računalništvo ni hobi in vir veselja. Če se tudi ti, dragi bralec, ne šteješ med računalniške zanesenjake, vendar imaš vsaj malo avanturistične žilice v sebi, beri dalje. V laičnem in preprostem jeziku je operacijski sistem (kratica: OS) temelj uporabe računalnika, na katerem tečejo vsi ostali programi, ter, občasno, vir preklinjanja ob nenadni neodzivnosti celotnega namizja ali pa sesutja računalnika zaradi virusov. Za povprečnega uporabnika je Microsoft Windows sinonim za operacijski sistem, približno 160 evrov dodatnih stroškov pri nakupu računalnika, računalniške viruse in protivirusne programe, ter seveda, za vsakoletno ponovno nameščanje OS, ker je tekom uporabe postal preveč ″zapacan″. Vam zveni znano? Če želite izvedeti, kako so se stvari lotili v sosednjem taboru in nočete, da stric Bill Gates bogati na vaš račun, naj vas razveselim z novico, da obstaja popolnoma prosta alternativa MS Windows OS – svoboden računalniški svet, ki mu vladajo pingvini.

Linux namizje KDEV deželi pingvinov
Govorim seveda o prostem (kot brezplačno pivo in kot svoboda) OS, imenovanem GNU/Linux, katerega maskota je pingvin Tux. GNU/Linux spada v družino Unix operacijskih sistemov, ki so v svetu spletnih strežnikov znani po svoji trdoživosti in stabilnosti. Luč dneva je, kot hobi projekt finskega študenta Linusa Torvaldsa, ugledal leta 1991. Dandanes GNU/Linux ni več projekt konjičkarskih navdušencev. Prelevil se je v zmogljiv OS, ki vse bolj osvaja namizne računalnike domačih uporabnikov. Včasih je bil domena računalniških mojstrov, ki so iz svojega mlinčka želeli iztisniti več, sedaj pa je na voljo navadnim smrtnikom, ki o računalnikih ne vejo veliko. Glavne laične značilnosti GNU/Linux OS so:

  • Stabilnost. Včasih moj računalnik neprekinjeno teče tudi mesec ali več.
  • Prost operacijski sistem: popolnoma zastonj, lahko ga prosto razširjate in spreminjate, ne da bi vas skrbelo, da bo na vaša vrata potrkala policija. Tudi večina programja je prostega.
  • Bolj odporen proti računalniškim virusom, adwaru in spywaru (kljub temu, da v Unix svetu obstaja ″zla″ programska koda, ne poznam nikogar, ki imel težave z njo). Protivirusni programi zato niso potrebni. Ker tudi GNU/Linux ni popoln, saj je delo človeških rok, so zanj vsak teden na voljo razni popravki.
  • Dobro deluje tako na starejših kot na novejših računalnikih.
  • Uporabnik lahko izbira med več vrstami namizij.
  • Ni zamudnega iskanja programov po spletu, saj so vsi zbrani v ″spletnih skladiščih″ iz katerih jih lahko uporabnik namešča z uporabo upravitelja programov
  • Obstajajo številni ″okusi″ operacijskega sistema oz. distribucije, ki ustrezajo različnim zahtevam in potrebam uporabnikov.
  • Ponovni zagon računalnika je potreben le pri menjavi strojne opreme ali poseganju v jedro OS.

Sliši se zanimivo! Kje lahko dobim GNU/Linux?
Ne tako hitro! Za čim prijetnejšo izkušnjo se je dobro najprej prepričati ali se bo OS dobro razumel z vašo strojno opremo (povprašajte tudi iskalnik Google). V primeru, da vas GNU/Linux trenutno še ne zanima, lahko pri naslednjem nakupu računalnika pomislite, ali bo strojna oprema kompatibilna s tem OS. Seznam podprte strojne opreme se z vsako izdajo distribucij veča.

Ko se prepričate o strojni opremi, lahko naredite naslednji korak – izbira primerne distribucije GNU/Linuxa. Začetnikom in ne-tehničnim uporabnikom priporočam sledeče:

  • Mandriva – distribucija se odlikuje po uporabniku prijaznem grafičnem vmesniku za nameščanje OS, ter po dobrem nadzornem središču za nastavljanje sistema. Slaba stran je malo počasnejši razvoj ter včasih stari paketi v spletnih virih. Kot alternativo lahko preizkusite tudi živahnejši PCLinuxOS.
  • openSUSE – še ena distribucija, zasnovana na podoben način kot prejšnja. Vsebuje preprost grafični vmesnik za namestitev in dobro nadzorno središče YaST z istoimenskim upraviteljem paketov, ki zna biti včasih muhast in počasen. Baza uporabnikov je velika, zato se vam ni treba bati, da bi ostali sami.
  • Ubuntu – trenutno najbolj priljubljena distribucija, ki temelji na namizju Gnome. Če bi imeli raje namizje KDE, namestite Kubuntu, na starejših računalnikih pa se najbolje počuti Xubuntu. Poudarek je na hitrosti in preprostosti, zato zasede le en CD. Ker je Ubuntu (in njegovi derivati) še mlad, se od časa do čas najde kakšne hrošč, ki ga razvijalci še niso utegnili ugonobiti.
  • Fedora – prosti potomec slavnega Red Hat Linuxa, ki je zajadral v profesionalne strežniške vode. Fedora ponuja operacijski sistem sestavljen izključno iz prostega programja. Distribucija temelji na namizju Gnome. Zaradi podpore starejšega brata se vam ni treba bati, da Fedora kmalu izginila iz obličja PC sveta.

Beryl učinki

Obstaja še mnogo drugih distribucij, ki jih nisem omenil. Med GNU/Linux navdušenci se pogosto vnamejo burne prijateljske debate o tem, katera distribucija je najboljša in zakaj. A naj vas to ne zavede; najboljša je tista, ki odgovarja vam in na vašemu računalniku deluje brez večjih težav.

GNU/Linux je nameščen. Kako naprej?
Dobri temelji so zelo pomembni tudi pri obvladovanju operacijskega sistema. Verjetno ni uporabnika, ki bi se prvič srečal z Linux namizjem in ga takoj gladko začel uporabljati. Mnogim sem priporočal knjigo Linux z namizjem KDE (PDF). Knjiga vsebuje osnovne informacije in napotke o tem OS. Večina Linux distribucij je dobro založena s svojo dokumentacijo in raznimi vodiči, zato raziščite spletno stran distribucije, ki jo uporabljate.

V času širokopasovnih internetnih povezav je nastavljanje le-teh dokaj enostavno. Uporabnikom kabelskega interneta običajno ni treba izvajati posebnega nastavljanja povezave, saj jo računalnik sam zazna. DSL (SiOL, T2 …) naročniki pa moramo povezavo nastaviti – navadno preko grafičnega vmesnika v nadzornem središču ali pa preko ukazne vrstice.

Omenil sem že “spletna skladišča” programov. Da bi delovala pravilno, morate nastaviti povezave do njih oz. spletne vire (angl.: “repository”). Postopek se od ene do druge distribucije razlikuje. Vire je potrebno periodično posodabljati; če vaš PC nenehno teče, se viri samodejno posodobijo (ponavadi ponoči). Sam vire ročno posodabljam 1x tedensko, da sem vedno na tekočem z zadnjimi popravki. Spletni viri običajno vsebujejo tudi ne-GPL licenčno programje (kodeki za MP3, DVD, DivX, itd.), ki v mnogih distribucijah zaradi pravnih razlogov ni privzeto vključeno.

Na Windows sem uporabljal program … Kaj pa na Linuxu?
Windows in Linux okolje se razlikujeta, zato na slednjem ni mogoče uporabljati programov, napisanih za Windows (in obratno). A strah na stran, obstaja mnogo prostih alternativ; nekatere so bolj okrnjene, druge celo boljše. Sledi kratek seznam programja. Če ne najdete vašega programa, lahko povprašate na forumu Linux Pri Nas, kjer vam bodo uporabniki rade volje priskočili na pomoč.

MS Windows GNU/Linux
MS Office OpenOffice.org
Internet Explorer Firefox, Konqueror, pera …
Outlook KMail, Thunderbird …
Windows Media Player, Winamp … Amarok, Audacious, Kaffeine, MPlayer …
Adobe Photoshop, Slikar … GIMP, Krita
Corel Draw Inkscape
Adobe Acrobat Reader Adobe Acrobat Reader, KPDF
eMule aMule
µTorrent, Azureus … Azureus, Ktorrent …
mIRC Konversation
MSN, AIM, ICQ, Yahoo Messenger, Skype … Kopete, Pidgin, Skype
Total Commander Krusader
Nero Burning Rom K3b, Nero4Linux
Windows Vista Aero Beryl, Compiz
Dreamweaver Quanta Plus

Nekateri programi za Okna pogojno tečejo v Linux okolju tudi preko emulatorjev (programskih platform, ki oponašajo Windows okolje) kot je npr. Wine. Obstaja tudi VMware – virtualna platforma, preko katere lahko namestite Okna in jih uporabljate sočasno z Linuxom (priporočam zmogljiv računalnik).

Zaključek
VMware Workstation Z malo raziskovalne žilice spogledovanje z GNU/Linux OS ne bi smelo biti preveč naporno. Nekaterim bo OS ustrezal, drugim ne. Sam uporabljam GNU/Linux 3 leta. V tem kratkem času sem se – predvsem po zaslugi Linuxa – naučil mnogo stvari o računalništvu, o katerih se mi prej še sanjalo ni. Najprej sem uporabljal tako Windows kot tudi Linux, da je bil prehod kar se da neboleč, dandanes pa v Windows okolju počutim utesnjenega, saj GNU/Linux naprednim računalničarjem ponuja precej več svobode.

  • Share/Bookmark

Kategorija: GNU/Linux

OpenOffice.org 2.2.1

Dodaj komentar 19.06.2007 Luka

Na plan je prišla nova verzija pisarniškega programskega paketa OpenOffice.org, ki nosi številko 2.2.1.

Različica vsebuje predvsem popravke glede varnosti in stabilnosti, novih funkcij pa ne prinaša.

Na svoj računalnik si jo lahko prenesete prek naslednjih povezav:

  • Share/Bookmark

Kategorija: Novosti Tagi:

Hugin

2 komentarjev 15.06.2007 Luka

Ljudje me pogosto vprašajo, zakaj se moram vedno na vrhu hriba zavrteti okoli svoje navpične osi, pri tem pa kar naprej škljocati s fotoaparatom. Konec koncev je pogled z večine hribov (vsaj sosednjih) skoraj enak. In pa kaj mi bo 20 dolgočasnih fotografij skalovja. Tudi sam sem pogosto zastavljal ta vprašanja tistim, ki so to počeli pred menoj.

Volčji potok

Odkar pa mi je oče pokazal odprtokodni program Hugin, pa ne sprašujem več. Programček namreč iz serije slik izdela panoramo, slike poskuša tem bolj enakomerno osvetliti in optimalno obrniti.

Dodajanje slik

Izdelava panoramske slike postane tako zelo preprosta. V prvem koraku prižgemo Hugin, nato izberemo našo serijo fotografij. Sledi bolj zahtevni del izbire stičnih točk, ki morajo biti tembolj enakomerno porazdeljene po celem spektru slike, tako vertikalno kot horizontalno. Na srečo nam priskoči na pomoč kar algoritem programčka, tako da mi samo še optimiziramo njihovo postavitev. Pred samim lepljenjem si izberemo razne nastavitve, recimo kakšne približke naj si izbere pri preračunavanju in lepljenju, kako naj obrne sliko, da bo horizont vodoraven in ne poševen,…

Stične točke

Ko izberemo ustrezne nastavitve programček izvede lepljenje in izdela končno sliko, ki jo je včasih potrebno še ustrezno obrezati, da dobimo pravilne robove.

Nastavitve pred leplenjem

Navodila so morda malce zapletena, a brez skrbi – izdelava panoramskih slik je zelo preprosta. Edino, kar se vam lahko zgodi, je to, da na izletih ne boste več slikali svoje druščine ampak samo naravo.

Veliko lepih izletov, dobre svetlobe ter obširnih motivov.

Reka v Lokvah

Povezave:

  • Share/Bookmark

Kategorija: Slike Tagi:

Notepad2

3 komentarjev 4.06.2007 Luka

Notepad oz. po naše Beležnica je vgrajena v operacijski sistem Windows. To je priročen program, ki nam omogoča pisanje besedil brez njihovega urejevanje. Majhen, priročen, hiter. Žal pa slej ko prej pridemo na kakšno od njegovih omejitev, recimo izredno počasnost odpiranja velikih datotek, nima številčenja vrstic, „prelom“ vrstic (line wrap) je neizrazit, ni možnosti barvanja sintakse, vrstica, v kateri se nahajamo ni označena, premalo možnosti urejevanje, (pre)preprosto iskanje.

Notepad2 je prav tako majhen programček, ki pa poskrbi za bolj zahtevnega uporabnika. Ima vgrajen označevalec sintakse, večjo zmogljivost pri delanju z velikimi datotekami, prav tako podpira daljše vrstice.

Osnovno okno

Prelomljene vrstice (če je ta opcija izbrana) lahko zamaknemo za nekaj znakov v desno, hkrati pa jih lahko označimo tudi z kljukico – tako hitreje razberemo kaj spada v katero vrstico.

Najbolj pa mi je všeč iskanje, saj podpira tudi „regular expression“, kar močno ojača samo brskanje za elementi besedila (iščemo lahko tudi prek večih vrstic, odstavkov, iskanje lahko upošteva tabulatorje, uporaba sistema ALI,…).

Iskalnik

Poleg tega lahko razveljavimo spremembe za več kot samo zadnji korak, funkcijo, ki jo pri „navadni“ beležnici zagotovo pogreša vsak. Okno lahko postavimo na vrh namizja, lahko ga naredimo celo prosojnega. Izbrano besedilo lahko celo oblikujemo – lahko spremenimo celotno izbrano besedilo v pisano z velikimi črkami, lahko pisano z malimi črkami ali pa zgolj zamenjamo velike črke z malimi in male z velikimi (uporabno, kadar smo po pomoti pustili vklopljen Caps Lock).

Možnosti

Notepad2 ima poleg omenjenih še precej drugih možnosti, ki nam pri delu pridejo prav. Sam lahko rečem da dokler nisem izvedel zanje jih niti nisem pogrešal, sedaj pa kar ne morem shajati brez njih. Zato sem z uporabo določenih posegov lahko originalni Notepad popolnoma nadomestil z Notepad2. Tule so navodila kako to storimo na Windows XP, XP SP2 in Windows Vista.

Domača stran

  • Share/Bookmark

Kategorija: Pisarna Tagi:


 

Junij 2007
P T S Č P S N
« Maj   Jul »
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930