Arhiv dne 21.06.2007

InfraRecorder

7 komentarjev 21.06.2007 Luka

Pečenje CDjev in DVDjev je bilo vedno “zanimivo”. Če so tisti poceni CDji, ki smo jih kupili, celo delali, to še ni vedno pomenilo, da bomo na drugem računalniku lahko videli tisto, kar smo posneli. A kvaliteta ploščkov se je v zadnjem času popravila. Kako pa je s programsko opremo?

Osnovno okno

Od nje pričakujem, da mi bo omogočila snemanje podatkov na plošček, pa če je ta CD ali DVD. In da bom ta plošček lahko uporabil tudi na drugih računalnikih oz. napravah, ki znajo te ploščke brati. Žal v OS Windows vgrajeni program za peko tu ni ravno blesteč. Poleg tega zahtevam tudi, da moj RW disk tudi izprazni. Lepo je tudi, če zna iz mp3 datotek posneti avdio CD, saj moj stari glasbeni stolp še ne pozna tega formata. Ker nisem preveč zahteven si želim še snemanje ploščkov iz vnaprej pripravljene slike plošče.

Okno z nastavitvami zapisovanja

Najbolj znan, a tudi plačljiv, program postaja iz verzije v verzijo bolj napihnjen in samozadosten. A jaz ne potrebujem predvajalnik glasbe in filmov, pekača optičnih ploščkov ter mešalca koktajlov v enem. Zato sem si namestil odprtokodni program InfraRecorder, ki v večini poteši moje apetite glede teme, o kateri govorimo. Omogoča vse, kar sem zgoraj omenil, je brezplačen in majhen.

Povezave:

  • Share/Bookmark

Kategorija: Pisarna Tagi:

GNU/Linux – prosta alternativa MS Windows OS

13 komentarjev 21.06.2007 Typhon

Operacijski sistem?
Številnim malo naprednejšim uporabnikom računalnika se morda zdi to vprašanje absurdno in samoumevno, a moramo se zavedati, da vsem ljudem računalništvo ni hobi in vir veselja. Če se tudi ti, dragi bralec, ne šteješ med računalniške zanesenjake, vendar imaš vsaj malo avanturistične žilice v sebi, beri dalje. V laičnem in preprostem jeziku je operacijski sistem (kratica: OS) temelj uporabe računalnika, na katerem tečejo vsi ostali programi, ter, občasno, vir preklinjanja ob nenadni neodzivnosti celotnega namizja ali pa sesutja računalnika zaradi virusov. Za povprečnega uporabnika je Microsoft Windows sinonim za operacijski sistem, približno 160 evrov dodatnih stroškov pri nakupu računalnika, računalniške viruse in protivirusne programe, ter seveda, za vsakoletno ponovno nameščanje OS, ker je tekom uporabe postal preveč ″zapacan″. Vam zveni znano? Če želite izvedeti, kako so se stvari lotili v sosednjem taboru in nočete, da stric Bill Gates bogati na vaš račun, naj vas razveselim z novico, da obstaja popolnoma prosta alternativa MS Windows OS – svoboden računalniški svet, ki mu vladajo pingvini.

Linux namizje KDEV deželi pingvinov
Govorim seveda o prostem (kot brezplačno pivo in kot svoboda) OS, imenovanem GNU/Linux, katerega maskota je pingvin Tux. GNU/Linux spada v družino Unix operacijskih sistemov, ki so v svetu spletnih strežnikov znani po svoji trdoživosti in stabilnosti. Luč dneva je, kot hobi projekt finskega študenta Linusa Torvaldsa, ugledal leta 1991. Dandanes GNU/Linux ni več projekt konjičkarskih navdušencev. Prelevil se je v zmogljiv OS, ki vse bolj osvaja namizne računalnike domačih uporabnikov. Včasih je bil domena računalniških mojstrov, ki so iz svojega mlinčka želeli iztisniti več, sedaj pa je na voljo navadnim smrtnikom, ki o računalnikih ne vejo veliko. Glavne laične značilnosti GNU/Linux OS so:

  • Stabilnost. Včasih moj računalnik neprekinjeno teče tudi mesec ali več.
  • Prost operacijski sistem: popolnoma zastonj, lahko ga prosto razširjate in spreminjate, ne da bi vas skrbelo, da bo na vaša vrata potrkala policija. Tudi večina programja je prostega.
  • Bolj odporen proti računalniškim virusom, adwaru in spywaru (kljub temu, da v Unix svetu obstaja ″zla″ programska koda, ne poznam nikogar, ki imel težave z njo). Protivirusni programi zato niso potrebni. Ker tudi GNU/Linux ni popoln, saj je delo človeških rok, so zanj vsak teden na voljo razni popravki.
  • Dobro deluje tako na starejših kot na novejših računalnikih.
  • Uporabnik lahko izbira med več vrstami namizij.
  • Ni zamudnega iskanja programov po spletu, saj so vsi zbrani v ″spletnih skladiščih″ iz katerih jih lahko uporabnik namešča z uporabo upravitelja programov
  • Obstajajo številni ″okusi″ operacijskega sistema oz. distribucije, ki ustrezajo različnim zahtevam in potrebam uporabnikov.
  • Ponovni zagon računalnika je potreben le pri menjavi strojne opreme ali poseganju v jedro OS.

Sliši se zanimivo! Kje lahko dobim GNU/Linux?
Ne tako hitro! Za čim prijetnejšo izkušnjo se je dobro najprej prepričati ali se bo OS dobro razumel z vašo strojno opremo (povprašajte tudi iskalnik Google). V primeru, da vas GNU/Linux trenutno še ne zanima, lahko pri naslednjem nakupu računalnika pomislite, ali bo strojna oprema kompatibilna s tem OS. Seznam podprte strojne opreme se z vsako izdajo distribucij veča.

Ko se prepričate o strojni opremi, lahko naredite naslednji korak – izbira primerne distribucije GNU/Linuxa. Začetnikom in ne-tehničnim uporabnikom priporočam sledeče:

  • Mandriva – distribucija se odlikuje po uporabniku prijaznem grafičnem vmesniku za nameščanje OS, ter po dobrem nadzornem središču za nastavljanje sistema. Slaba stran je malo počasnejši razvoj ter včasih stari paketi v spletnih virih. Kot alternativo lahko preizkusite tudi živahnejši PCLinuxOS.
  • openSUSE – še ena distribucija, zasnovana na podoben način kot prejšnja. Vsebuje preprost grafični vmesnik za namestitev in dobro nadzorno središče YaST z istoimenskim upraviteljem paketov, ki zna biti včasih muhast in počasen. Baza uporabnikov je velika, zato se vam ni treba bati, da bi ostali sami.
  • Ubuntu – trenutno najbolj priljubljena distribucija, ki temelji na namizju Gnome. Če bi imeli raje namizje KDE, namestite Kubuntu, na starejših računalnikih pa se najbolje počuti Xubuntu. Poudarek je na hitrosti in preprostosti, zato zasede le en CD. Ker je Ubuntu (in njegovi derivati) še mlad, se od časa do čas najde kakšne hrošč, ki ga razvijalci še niso utegnili ugonobiti.
  • Fedora – prosti potomec slavnega Red Hat Linuxa, ki je zajadral v profesionalne strežniške vode. Fedora ponuja operacijski sistem sestavljen izključno iz prostega programja. Distribucija temelji na namizju Gnome. Zaradi podpore starejšega brata se vam ni treba bati, da Fedora kmalu izginila iz obličja PC sveta.

Beryl učinki

Obstaja še mnogo drugih distribucij, ki jih nisem omenil. Med GNU/Linux navdušenci se pogosto vnamejo burne prijateljske debate o tem, katera distribucija je najboljša in zakaj. A naj vas to ne zavede; najboljša je tista, ki odgovarja vam in na vašemu računalniku deluje brez večjih težav.

GNU/Linux je nameščen. Kako naprej?
Dobri temelji so zelo pomembni tudi pri obvladovanju operacijskega sistema. Verjetno ni uporabnika, ki bi se prvič srečal z Linux namizjem in ga takoj gladko začel uporabljati. Mnogim sem priporočal knjigo Linux z namizjem KDE (PDF). Knjiga vsebuje osnovne informacije in napotke o tem OS. Večina Linux distribucij je dobro založena s svojo dokumentacijo in raznimi vodiči, zato raziščite spletno stran distribucije, ki jo uporabljate.

V času širokopasovnih internetnih povezav je nastavljanje le-teh dokaj enostavno. Uporabnikom kabelskega interneta običajno ni treba izvajati posebnega nastavljanja povezave, saj jo računalnik sam zazna. DSL (SiOL, T2 …) naročniki pa moramo povezavo nastaviti – navadno preko grafičnega vmesnika v nadzornem središču ali pa preko ukazne vrstice.

Omenil sem že “spletna skladišča” programov. Da bi delovala pravilno, morate nastaviti povezave do njih oz. spletne vire (angl.: “repository”). Postopek se od ene do druge distribucije razlikuje. Vire je potrebno periodično posodabljati; če vaš PC nenehno teče, se viri samodejno posodobijo (ponavadi ponoči). Sam vire ročno posodabljam 1x tedensko, da sem vedno na tekočem z zadnjimi popravki. Spletni viri običajno vsebujejo tudi ne-GPL licenčno programje (kodeki za MP3, DVD, DivX, itd.), ki v mnogih distribucijah zaradi pravnih razlogov ni privzeto vključeno.

Na Windows sem uporabljal program … Kaj pa na Linuxu?
Windows in Linux okolje se razlikujeta, zato na slednjem ni mogoče uporabljati programov, napisanih za Windows (in obratno). A strah na stran, obstaja mnogo prostih alternativ; nekatere so bolj okrnjene, druge celo boljše. Sledi kratek seznam programja. Če ne najdete vašega programa, lahko povprašate na forumu Linux Pri Nas, kjer vam bodo uporabniki rade volje priskočili na pomoč.

MS Windows GNU/Linux
MS Office OpenOffice.org
Internet Explorer Firefox, Konqueror, pera …
Outlook KMail, Thunderbird …
Windows Media Player, Winamp … Amarok, Audacious, Kaffeine, MPlayer …
Adobe Photoshop, Slikar … GIMP, Krita
Corel Draw Inkscape
Adobe Acrobat Reader Adobe Acrobat Reader, KPDF
eMule aMule
µTorrent, Azureus … Azureus, Ktorrent …
mIRC Konversation
MSN, AIM, ICQ, Yahoo Messenger, Skype … Kopete, Pidgin, Skype
Total Commander Krusader
Nero Burning Rom K3b, Nero4Linux
Windows Vista Aero Beryl, Compiz
Dreamweaver Quanta Plus

Nekateri programi za Okna pogojno tečejo v Linux okolju tudi preko emulatorjev (programskih platform, ki oponašajo Windows okolje) kot je npr. Wine. Obstaja tudi VMware – virtualna platforma, preko katere lahko namestite Okna in jih uporabljate sočasno z Linuxom (priporočam zmogljiv računalnik).

Zaključek
VMware Workstation Z malo raziskovalne žilice spogledovanje z GNU/Linux OS ne bi smelo biti preveč naporno. Nekaterim bo OS ustrezal, drugim ne. Sam uporabljam GNU/Linux 3 leta. V tem kratkem času sem se – predvsem po zaslugi Linuxa – naučil mnogo stvari o računalništvu, o katerih se mi prej še sanjalo ni. Najprej sem uporabljal tako Windows kot tudi Linux, da je bil prehod kar se da neboleč, dandanes pa v Windows okolju počutim utesnjenega, saj GNU/Linux naprednim računalničarjem ponuja precej več svobode.

  • Share/Bookmark

Kategorija: GNU/Linux


 

Junij 2007
P T S Č P S N
« Maj   Jul »
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930