GNU/Linux – prosta alternativa MS Windows OS

21.06.2007

Operacijski sistem?
Številnim malo naprednejšim uporabnikom računalnika se morda zdi to vprašanje absurdno in samoumevno, a moramo se zavedati, da vsem ljudem računalništvo ni hobi in vir veselja. Če se tudi ti, dragi bralec, ne šteješ med računalniške zanesenjake, vendar imaš vsaj malo avanturistične žilice v sebi, beri dalje. V laičnem in preprostem jeziku je operacijski sistem (kratica: OS) temelj uporabe računalnika, na katerem tečejo vsi ostali programi, ter, občasno, vir preklinjanja ob nenadni neodzivnosti celotnega namizja ali pa sesutja računalnika zaradi virusov. Za povprečnega uporabnika je Microsoft Windows sinonim za operacijski sistem, približno 160 evrov dodatnih stroškov pri nakupu računalnika, računalniške viruse in protivirusne programe, ter seveda, za vsakoletno ponovno nameščanje OS, ker je tekom uporabe postal preveč ″zapacan″. Vam zveni znano? Če želite izvedeti, kako so se stvari lotili v sosednjem taboru in nočete, da stric Bill Gates bogati na vaš račun, naj vas razveselim z novico, da obstaja popolnoma prosta alternativa MS Windows OS – svoboden računalniški svet, ki mu vladajo pingvini.

Linux namizje KDEV deželi pingvinov
Govorim seveda o prostem (kot brezplačno pivo in kot svoboda) OS, imenovanem GNU/Linux, katerega maskota je pingvin Tux. GNU/Linux spada v družino Unix operacijskih sistemov, ki so v svetu spletnih strežnikov znani po svoji trdoživosti in stabilnosti. Luč dneva je, kot hobi projekt finskega študenta Linusa Torvaldsa, ugledal leta 1991. Dandanes GNU/Linux ni več projekt konjičkarskih navdušencev. Prelevil se je v zmogljiv OS, ki vse bolj osvaja namizne računalnike domačih uporabnikov. Včasih je bil domena računalniških mojstrov, ki so iz svojega mlinčka želeli iztisniti več, sedaj pa je na voljo navadnim smrtnikom, ki o računalnikih ne vejo veliko. Glavne laične značilnosti GNU/Linux OS so:

  • Stabilnost. Včasih moj računalnik neprekinjeno teče tudi mesec ali več.
  • Prost operacijski sistem: popolnoma zastonj, lahko ga prosto razširjate in spreminjate, ne da bi vas skrbelo, da bo na vaša vrata potrkala policija. Tudi večina programja je prostega.
  • Bolj odporen proti računalniškim virusom, adwaru in spywaru (kljub temu, da v Unix svetu obstaja ″zla″ programska koda, ne poznam nikogar, ki imel težave z njo). Protivirusni programi zato niso potrebni. Ker tudi GNU/Linux ni popoln, saj je delo človeških rok, so zanj vsak teden na voljo razni popravki.
  • Dobro deluje tako na starejših kot na novejših računalnikih.
  • Uporabnik lahko izbira med več vrstami namizij.
  • Ni zamudnega iskanja programov po spletu, saj so vsi zbrani v ″spletnih skladiščih″ iz katerih jih lahko uporabnik namešča z uporabo upravitelja programov
  • Obstajajo številni ″okusi″ operacijskega sistema oz. distribucije, ki ustrezajo različnim zahtevam in potrebam uporabnikov.
  • Ponovni zagon računalnika je potreben le pri menjavi strojne opreme ali poseganju v jedro OS.

Sliši se zanimivo! Kje lahko dobim GNU/Linux?
Ne tako hitro! Za čim prijetnejšo izkušnjo se je dobro najprej prepričati ali se bo OS dobro razumel z vašo strojno opremo (povprašajte tudi iskalnik Google). V primeru, da vas GNU/Linux trenutno še ne zanima, lahko pri naslednjem nakupu računalnika pomislite, ali bo strojna oprema kompatibilna s tem OS. Seznam podprte strojne opreme se z vsako izdajo distribucij veča.

Ko se prepričate o strojni opremi, lahko naredite naslednji korak – izbira primerne distribucije GNU/Linuxa. Začetnikom in ne-tehničnim uporabnikom priporočam sledeče:

  • Mandriva – distribucija se odlikuje po uporabniku prijaznem grafičnem vmesniku za nameščanje OS, ter po dobrem nadzornem središču za nastavljanje sistema. Slaba stran je malo počasnejši razvoj ter včasih stari paketi v spletnih virih. Kot alternativo lahko preizkusite tudi živahnejši PCLinuxOS.
  • openSUSE – še ena distribucija, zasnovana na podoben način kot prejšnja. Vsebuje preprost grafični vmesnik za namestitev in dobro nadzorno središče YaST z istoimenskim upraviteljem paketov, ki zna biti včasih muhast in počasen. Baza uporabnikov je velika, zato se vam ni treba bati, da bi ostali sami.
  • Ubuntu – trenutno najbolj priljubljena distribucija, ki temelji na namizju Gnome. Če bi imeli raje namizje KDE, namestite Kubuntu, na starejših računalnikih pa se najbolje počuti Xubuntu. Poudarek je na hitrosti in preprostosti, zato zasede le en CD. Ker je Ubuntu (in njegovi derivati) še mlad, se od časa do čas najde kakšne hrošč, ki ga razvijalci še niso utegnili ugonobiti.
  • Fedora – prosti potomec slavnega Red Hat Linuxa, ki je zajadral v profesionalne strežniške vode. Fedora ponuja operacijski sistem sestavljen izključno iz prostega programja. Distribucija temelji na namizju Gnome. Zaradi podpore starejšega brata se vam ni treba bati, da Fedora kmalu izginila iz obličja PC sveta.

Beryl učinki

Obstaja še mnogo drugih distribucij, ki jih nisem omenil. Med GNU/Linux navdušenci se pogosto vnamejo burne prijateljske debate o tem, katera distribucija je najboljša in zakaj. A naj vas to ne zavede; najboljša je tista, ki odgovarja vam in na vašemu računalniku deluje brez večjih težav.

GNU/Linux je nameščen. Kako naprej?
Dobri temelji so zelo pomembni tudi pri obvladovanju operacijskega sistema. Verjetno ni uporabnika, ki bi se prvič srečal z Linux namizjem in ga takoj gladko začel uporabljati. Mnogim sem priporočal knjigo Linux z namizjem KDE (PDF). Knjiga vsebuje osnovne informacije in napotke o tem OS. Večina Linux distribucij je dobro založena s svojo dokumentacijo in raznimi vodiči, zato raziščite spletno stran distribucije, ki jo uporabljate.

V času širokopasovnih internetnih povezav je nastavljanje le-teh dokaj enostavno. Uporabnikom kabelskega interneta običajno ni treba izvajati posebnega nastavljanja povezave, saj jo računalnik sam zazna. DSL (SiOL, T2 …) naročniki pa moramo povezavo nastaviti – navadno preko grafičnega vmesnika v nadzornem središču ali pa preko ukazne vrstice.

Omenil sem že “spletna skladišča” programov. Da bi delovala pravilno, morate nastaviti povezave do njih oz. spletne vire (angl.: “repository”). Postopek se od ene do druge distribucije razlikuje. Vire je potrebno periodično posodabljati; če vaš PC nenehno teče, se viri samodejno posodobijo (ponavadi ponoči). Sam vire ročno posodabljam 1x tedensko, da sem vedno na tekočem z zadnjimi popravki. Spletni viri običajno vsebujejo tudi ne-GPL licenčno programje (kodeki za MP3, DVD, DivX, itd.), ki v mnogih distribucijah zaradi pravnih razlogov ni privzeto vključeno.

Na Windows sem uporabljal program … Kaj pa na Linuxu?
Windows in Linux okolje se razlikujeta, zato na slednjem ni mogoče uporabljati programov, napisanih za Windows (in obratno). A strah na stran, obstaja mnogo prostih alternativ; nekatere so bolj okrnjene, druge celo boljše. Sledi kratek seznam programja. Če ne najdete vašega programa, lahko povprašate na forumu Linux Pri Nas, kjer vam bodo uporabniki rade volje priskočili na pomoč.

MS Windows GNU/Linux
MS Office OpenOffice.org
Internet Explorer Firefox, Konqueror, pera …
Outlook KMail, Thunderbird …
Windows Media Player, Winamp … Amarok, Audacious, Kaffeine, MPlayer …
Adobe Photoshop, Slikar … GIMP, Krita
Corel Draw Inkscape
Adobe Acrobat Reader Adobe Acrobat Reader, KPDF
eMule aMule
µTorrent, Azureus … Azureus, Ktorrent …
mIRC Konversation
MSN, AIM, ICQ, Yahoo Messenger, Skype … Kopete, Pidgin, Skype
Total Commander Krusader
Nero Burning Rom K3b, Nero4Linux
Windows Vista Aero Beryl, Compiz
Dreamweaver Quanta Plus

Nekateri programi za Okna pogojno tečejo v Linux okolju tudi preko emulatorjev (programskih platform, ki oponašajo Windows okolje) kot je npr. Wine. Obstaja tudi VMware – virtualna platforma, preko katere lahko namestite Okna in jih uporabljate sočasno z Linuxom (priporočam zmogljiv računalnik).

Zaključek
VMware Workstation Z malo raziskovalne žilice spogledovanje z GNU/Linux OS ne bi smelo biti preveč naporno. Nekaterim bo OS ustrezal, drugim ne. Sam uporabljam GNU/Linux 3 leta. V tem kratkem času sem se – predvsem po zaslugi Linuxa – naučil mnogo stvari o računalništvu, o katerih se mi prej še sanjalo ni. Najprej sem uporabljal tako Windows kot tudi Linux, da je bil prehod kar se da neboleč, dandanes pa v Windows okolju počutim utesnjenega, saj GNU/Linux naprednim računalničarjem ponuja precej več svobode.

  • Share/Bookmark

V kategoriji GNU/Linux

 

13 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. lynx  |  21.06.2007 ob 14:00

    Dobro napisano Typhon!

    Je pa povezava na linux:strojna_oprema grozna, bere se kot da skoraj nič ne dela. ^^

  • 2. Typhon  |  21.06.2007 ob 15:05

    Typhon

    :-) OK, bom poizkušal tisti stavek s strojno opremo malce spremeniti, da se ne bo slišalo tako porazno.

  • 3. Luka  |  21.06.2007 ob 17:26

    Luka

    Dobro spisano, Typhon! Mislim, da si kar zadel prednosti in slabosti Linux okolja. Sam se že večkrat preizkusil ta OS, večinoma sicer prek raznih “živih (LIVE) CD” distribucij – pri njih nameščanje OS ni potrebno, enostavno daste CD v enoto in ponovno zaženete računalnik, tako da se sistem naloži s CDja. Trenuno na disku počiva testna različica Fedore, s katero sem kar zadovoljen. Moram reči, da večjih težav nisem imel z nobeno distribucijo, ki sem jo testiral. Povezovanje z drugimi računalniki, na katerih tečejo MS Windows OS-i je bilo hitro in brez večjih težav (le nekatere nastavitve je bilo treba popraviti). Pisarniška orodja delajo brez problemov, prav tako multimedija (edino predhodno si je potrebno omogočiti podporo zaščitenim kodekom, spet je pomoči za to ogromno). Edino, s čimer sem imel težave, je bilo tiskanje dokumentov prek mreže (Linux – printer na PSju z Okni). Drugače pa še vedno z užitkom uporabljam ta prost operacijski sistem in sem z njim več kot zadovoljen. Okna pravzaprav uporabljam predvsem za testiranje odprtokodnih programov, ki jih tule potem opisujem ;)

  • 4. sony  |  16.01.2008 ob 16:01

    Linux je pretežki program Na njem je baje težko kaj najti. Ali je to res?

  • 5. Typhon  |  16.01.2008 ob 16:19

    Typhon

    @sony,
    Kot prvo, GNU/Linux (bolj točno) ni program, ampak operacijski sistem. Za tiste, ki jim še MS Windows delajo preglavice, GNU/Linux ni tako zelo primeren. Uporabniki, ki se radi učijo novih stvari, pa se bodo hitro znašli tudi v GNU/Linuxu. @sony, kaj pa je težko najti? Ne vem, kaj misliš s tem. Iskanje programov je na GNU/Linuxu sila preprosto, veliko bolj kot v Oknih, poleg tega pa niso le poizkusne verzije kot v Oknih, ampak celi programi.

  • 6. Luka  |  16.01.2008 ob 17:18

    Luka

    @sony: Linux dela to, kar Okna (Windows) ali Mac OS, okolje, v katerem lahko upravljamo z računalnikom. Vsako od teh okolij ima svoje prednosti in slabosti. Okna so poznana, razširjena, Mac OS je lep in enostaven, Linux je svoboden, prilagodljiv. V vseh treh omenjenih pa lahko zaganjaš programe, shranjuješ podatke, komuniciraš z ostalimi.
    Vsak od teh sistemov ima tudi svojo logiko, način shranjevanja podatkov. Ko spoznaš ta način ali najdeš ustrezno orodje, ni nič težkega. Le imena map in datotek so različna.
    Je pa zaradi svoje prilagodljivosti in hitrega razvoja Linux manj primeren neizkušenim uporabnikom računalnika, saj ima veliko opcij, veliko nastavitev, ki si jih uporabnik lahko sam prilagaja.
    Če je bil Linux še pred leti okolje namenjeno samo za ljudi, ki so živeli za tehnologijo, pa je z meseca v mesec bolj primeren za splošno uporabo.
    Tako da: v Linux okolju se ni več težko znajti, samo odprt moraš biti. Če pa poveš, kaj točno te zanima, ti bomo pa lahko bolj točno odgovorili.

  • 7. Sega  |  17.01.2008 ob 08:22

    pozdravljeni!

    no meme pa zanima še kater program rabš v zameno za winrar in winzip, ker to nisi navedel. zanima me tudi če je možna uporaba bs-player-ja, če ni katere ga naj izberem ker ne poznam nobenega z desnega stolpca. ker sm pa še bul mlad me zanima če je možno imetu tudi katero od naslednjih igric: pro street, most wantet, undergraund 2 (to vse nfs), empire eatrh 2 ipd. prosil bi pa tudi če ima kateri uporabnik linux-a skype, da mi bo lahko kako pomagal pri spoznavanju in navajanju na linux.

    hvala in lp

  • 8. Luka  |  17.01.2008 ob 09:12

    Luka

    @sega: no tudi sam se imam še za mladega človeka :)
    glede arhivskih daototek jaz osebno uporabljam Ark, ki je del KDE namizja (vidiš ga lahko na slikah zgoraj). V večini različic ima že privzeto podporo za oba omenjena formata in še nekatere druge. BS Playerja ne moreš direktno uporabljati v Linux okolju. Morda obstaja kak hack, ampak ga ne poznam. Jaz uporabljam Kaffeine in mi kar ustreza. Kar se tiče igric ti pa ne morem nič povedati, ker jih ne igram. Morda bo kdo od ostalih vedel kaj več s tega področja. Sam šele spoznavam Linux, tako da ti lahko sicer morda pomagam pri navajanju, za odpravljanje bolj resnih težav pa nisem primeren. Običajno kličem na pomoč Typhona :)

  • 9. Sega  |  17.01.2008 ob 09:21

    bom pa pol nanga počaku pa porsu za pomoč :P

    lp

  • 10. Typhon  |  17.01.2008 ob 09:53

    Typhon

    1) Programi za arhiviranje/stiskanje: Kot je že Luka omenil se v KDE uporablja GUI imenovan Ark, ki podpira lepo število formatov. Ark je samo vmesnik, preko upravitelja programov pa se namesti posamezne arhiverje (rar, zip, bzip itd.). Kot GUI lahko uporabljaš tudi Krusader (podobno kot Total Commander v Oknih). Če ti ustreza pa delaš kar iz konzole. Primer za rar razširjanje: “rar e ime_arhiva.rar”

    2) Video: BSPlayer ne dela v Linuxu, ampak so zato drugi prog., ki nič kaj dosti ne zaostajajo za njim: Kaffeine, MPlayer, VLC.

    3) Igre: Zgoraj naštete igre so za Okna, nekatere pa delujejo z emulatorjem Cedega (je plačljiv), ki emulira Win. okolje. V zadnjem času se pojavlja vedno več popularnih naslovov tudi za Linux, npr.: najnovejši Unreal Tournament in Doom.

    Priporočam ti tudi, da se sprehodiš in malo raziščeš spletišče Linux Pri Nas.

  • 11. Sega  |  19.01.2008 ob 11:57

    zvedu sm že zelo veliko o linux-u, prilagam pa še link kjer lahko izveste kateri programi/igrice/ipd. lahko delajo na vašem računalniku (klikni na nik/ime).
    lp

  • 12. milan  |  8.03.2008 ob 14:11

    LEP POZDRAV! Zelo me zanima linux. Imel sem ubunto vendar je brez internetne povezave precej “gol” mp3 video kodeki itd… Ker imam mobitelovo napravo za dostop do interneta ne morem z ubuntojem ali fedoro na internet. Kateri linux je stabilen in ima že dovolj podpore v namestitvenem CD-ju? Želim vsaj delni slo. prevod avdio video kodeke pa open office in čim manj problemov z zaznavanjem strojne opreme. Mi lahko kdo svetuje? ČAO!

  • 13. Typhon  |  8.03.2008 ob 22:00

    Typhon

    @milan, hvala za komentar. Svetujem ti, da se odpraviš na portal Linux Pri Nas, kjer ti bomo rade volje pomagali, če še enkrat zastaviš to vprašanje. Pa še več ljudi ti bo lahko svetovalo.

    Lep pozdrav!

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Subscribe to the comments via RSS Feed


 

Junij 2007
P T S Č P S N
« Maj   Jul »
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930