Prvi vtisi o Compiz Fusion 0.6.0
4 komentarji 18.10.2007
Januarja ‘07, ko sem starinsko grafično kartico NVIDIA GeForce 2 končno zamenjal za poskočno GeForce 7600 GS, so tudi mene zasrbeli prsti po razvpitem upravniku oken Beryl, ki je, kot odgovor GNU/Linux skupnosti na namizje Windows Vista Aero, buril domišljijo geekov - in mene (ne, nisem geek :-)). Beryl je na GNU/Linux namizje prinesel svežino in privlačnosti, ki je pritegnila mnogo pogledov iz sosednjih taborov. Poznam primere, ko so uporabniki MS Oken presedlali na GNU/Linux predvsem zaradi grafičnih bonbončkov omenjenega upravnika oken. In prav so imeli, saj so nekateri učinki namizja res dih-jemajoči.
O čem sploh teče beseda?
Beryl je bil kot poganjek projekta Compiz eden izmed upravnikov oken X (UNIX in podobni OS), ki za izrisovanje namizja uporabljajo 3D strojno opremo in grafično knjižico OpenGL. Končen rezultat je podoben že prej omenjenemu Windows Aero ali pa učinkom MacOS X, z mnogimi samosvojimi vstavki in razširitvami. Beryl se je nedavno zopet združil s Compizom in ga obogatil z zbirko vstavkov ter nastavitvenim sistemom za upravnika oken Compiz. Nekateri so Compiz kritizirali, da se razvija počasi kot polž, medtem ko smo imeli uporabniki Beryla občasno občutek vožnje na vlakcu smrti. Compiz Fusion je, med drugim, harmonija teh dveh projektov. Po začetni negotovosti sem se tudi jaz opogumil, odstranil pokojni Beryl in namestil mladi Compiz Fusion.
Namestitev
Namestitev na distribuciji (K)Ubuntu 7.10 poteka dokaj preprosto. Najprej uredimo spletne vire za APT, posodobimo njihov seznam in v ukazno vrstico vpišemo ukaz: sudo apt-get install compiz compizconfig-settings-manager sexy-python emerald emerald-themes. To je vsa znanost. Seveda je dobro imeti nameščene najnovejše gonilnike za grafično kartico. Sledi zabavanje s številnimi nastavitvami, ki utegnejo hitro zmesti neukega uporabnika. Kot olajšava je na voljo tudi preprosta različica nadzornega centra: simple-ccsm. Končno sledi zagon z ukazom compiz --replace in emerald --replace
Grafični učinki
Čeprav za razliko od Windows Vista za prikaz gate-parajočih učinkov Compiz ne potrebuje najsodobnejše strojne opreme - teče že z Geforce 2 - zmogljiva grafična kartica in malo boljši procesor vseeno ne škodi. Učinki/vstavki Compiz namizja nimajo le vloge kiča, temveč igrajo praktično vlogo pri vsakdanjih opravilih. Za boljšo ilustracijo si jih oglejmo nekaj:
Desktop Cube
Eden najbolj znanih in razpoznavnih vstavkov je gotovo Desktop Cube. Vstavek koristi štiri navidezna namizja “kocke” na katerih lahko razporejamo okna odprtih programov ter se izognemo prenatrpanosti. Zelo uporaben pomožni vstavki se imenuje Rotate Cube, ki omogoča obračanje kocke.
Enhanced Zoom Desktop
Slabovidni se bodo tega vstavka zelo razveselili, saj lahko z njim povečamo namizje po katerem se nato enostavno premikamo z gibi miške.
Negative
Spremeni celotno namizje, ali samo določeno okno, v negativ. To je posebej prikladno pri branju daljših besedil na svetli podlagi.
Application Switcher
Če imamo na namizju odprta številna okna hitro nastane zmeda pri iskanju določenega odprtega programa. Z Application Switcherjem lahko hitro krožimo po predogledu odprtih oken in v trenutku aktiviramo želenega. Podobni vstavki so še Ring Switcher, Shift Switcher ter Scale.
Group and Tab Windows
Kot smo lahko videli na zgornjem videu, je mogoče odprta okna povezati v skupine in po skupini “listati” kot v knjigi. S kombinacijo tipk okna hitro zopet ločimo.
Animations
Vstavek Animations je še eden izmed tistih učinkov, ki naredijo namizje bolj realistično. Z njim lahko spreminjamo obnašanje oken na namizju - mnogi učinki za pomanjševanje, razpenjanje, zlaganje, zapiranje oken.
Potem so tu še razni bonbončki, ki nimajo posebne praktične vrednosti, pripomorejo pa k osuplim pogledom mimoidočih. Med te vstavke gotovo sodijo Snow (sneženje na namizju), Water Effect (vodne kapljice) in Paint Fire (z miško rišemo ognjene poteze, ki seveda realistično gorijo). S tem se seznam Compiz vstavkov še zdaleč ne konča, a jih v tem prispevku ne bom obravnaval, saj ni vodič.
Vtisi
V dokaj kratkem času je Compiz (Fusion) prišel daleč. V svet 2D namizij vnaša svežino in nove možnosti. Zaradi svoje odprtokodne narave in nekaterih pridnih uporabnikov se število novih vstavkov iz dneva v dan veča. Postal je dovolj stabilen za splošno uporabo na osebnih namiznih računalnikih, ki ne zahtevajo poudarjene stabilnosti. Eden največjih plusov Compiza je precej majhna poraba strojnih sredstev računalnika. V času pisanja proces compiz.real porabi 63 MB RAM-a, kar je manj kot spletni brskalnik Mozilla Firefox. Ko preklopim nazaj na običajno KDE namizje je kot da bi zamenjal nov avto za starega. Največje težave sem izkusil pri integraciji Compiza s KDE pultom (skrajno spodnja vrstica na namizju) za kar je verjetno kriv kakšen nadležen hrošč. Tudi prvi zagon OpenOffice.org-a se občasno s Compizom ne razume najbolje. Zaradi ogromnega števila slabo dokumentiranih funkcij in obskurnih nastavitev se novi uporabniki utegnejo zmesti. Projekt nujno potrebuje obsežnejšo dokumentacijo!
Še vedno niste prepričani ali bi poskusili Compiz Fusion? Tudi jaz sem se ga sprva izogibal v prepričanju, da je itak kič, ki ga ne rabim. Fant, kako sem se motil! Tudi pingvini so radi lepi.
