Arhiv za mesec November 2007

Firefox 3.0 beta1

3 komentarjev 21.11.2007 Luka

Luč sveta je končno ugledal vedno bolj priljubljen spletni brskalnik Firefox. Različica nosi oznako 3.0 beta 1. Ta različica je namenjena predvsem razvijalcem in preizkuševalcem, za vsakdanjo uporabo pa še ni povsem zrela, lahko pa si jo namestite s te strani. Vseeno pa sem jo vzel pod drobnogled in se na koncu odločil spisati kratek članek o spremembah, ki se mi zdijo najbolj uporabne za vsakdanje brskanje.

Brskalnik se mi zdi hitrejši, kot so bili njegovi predhodniki. Razlika v hitrosti je, po mojem občutku, tako pri odpiranju programa kot tudi pri nalaganju spletnih strani. Morda gre samo za občutek, morda je resnično tako, to bodo pokazala testiranja stabilne različice.
Izboljšano je upoštevanje standardov in protokolov. Tako je Firefox 3.0 prva verzija brskalnika Firefox, ki uspešno prestane Acid2 test. Povedati pa je potrebno, da kljub vsemu to ni prvi brskalnik, ki je uspešno opravil z omenjenim testom, vsekakor pa je prehitel najmočnejšega nasprotnika, Internet Explorer.

Zgodovina in Zaznamki imajo sedaj novo zasnovo, imenovano Places (Prostor?). Gre za SQLite bazo, kamor se shranjuje zadnjih 180 dni našega brskanja in vsi zaznamki. Zaznamke sedaj preprosto shranjujemo s pritiskom na zvezdico poleg spletnega naslova. Dvoklik te zvezdice nam omogoči shranjevanje zaznamka s dodanim opisom ter oznakami (tags).

Stran ni med zaznamki Zaznamek je dodan

Iskanje po zaznamkih je lahko klasično, torej v stranski vrstici ali v orodni vrstici, poleg tega pa lahko po zaznamkih in zgodovini iščemo kar v naslovni vrstici (kamor običajno vpišemo URL strani). Iščemo lahko po URL-ju, naslovu spletne strani in oznakah. Iskanje se odvija tako po zaznamkih kot tudi po zgodovini, iskalni niz pa lahko predstavlja začetek, sredino ali konec želenega zadetka.

Iskanje po URL-ju Iskanje po naslovu Iskanje po oznakah

Številni uporabniki, ki težko prebirajo majhne črke, s katerim vam spletni oblikovalci postrežejo na svojih straneh, se bodo zagotovo razveselili izboljšanega povečevanja strani, ki sedaj ne povečuje samo besedila (kot je bilo to v primeru Firefox 2.0- )ampak tudi grafiko, s čimer se ohrani spletna stran v zasnovanih razmerjih.

Uporaba zooma na spletni strani

Klik na favicon (majhna ikona pred URLjem) sedaj prinese osnovne podatke o varnosti in lastništvu spletne strani, v kolikor je ta seveda overovljena. Varnost je izboljšana tudi na področju razširitev. Boljše sodelovanja z antivirusnimi programi, antiphishing mehanizem, onemogočanje pop-up-ov, sistem proti raznim spletnim nepridipravom (trojancem, spywaru,…) tudi pripomorejo h večji varnosti brskalnika.

Blokiranje pop-up oken

Klik na favicon

Ker pa je pred nami zgolj beta verzija programa, pa gre lahko marsikaj narobe. Včeraj, ko sem jo testiral, se je program že 2x neprostovoljno zaprl, prav tako pa besedilo vnašam prek Opera-e, saj mi v urejevalniku besedila, ki ga platforma pred nami nudi, Firefox 3.0 beta1 ne želi prikazati gumbov, s katerimi bi lahko besedilo tudi dejansko urejeval.

Z razširitvami bomo pa lahko še dodatno izboljšali doživljanje spleta. Naj vam predlagam samo Ctrl+Tab razširitev in pa Print to PDF (sicer daleč od idealnega, a za samo besedilo je kar dobro).

Skratka Firefox 3.0 prinaša številne dobre novosti za vse njegove uporabnike. Upam, da bo Mozilla še naprej razvijala Firefox v smeri stabilnosti ter hitrejše in varnejše uporabe spleta.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Novosti Tagi:

Odprta koda in družba okoli nje

Dodaj komentar 20.11.2007 Luka

Ena glavnih gonilnih sil programov izdanih pod licencami, ki zahtevajo odprtje programske kode je družba. Družba, ki uporablja programe, ki ima pri tej uporabi težave in ki te težave objavi na za to namenjenih forumih in pogovornih skupinah. Družba, ki rešuje te težave, pomaga uporabnikom, izdeluje popravke in predlaga izboljšave. In v končni stopnji družba, ki jo sestavljajo programerji, ki aktivno sodelujejo na projektu, ki sprejemajo predloge, pregledujejo težave in jih odpravljajo. Ta oblika medsebojne pomoči med uporabniki, neposredna komunikacija med uporabnikom in programerjem ter fleksibilnost programerjev samih je eden glavnih dejavnikov, ki skrbi za naraščajočo popularnost odprtokodnih programskih rešitev. In kako sistem deluje v praksi?

Kot lahko vidite na blogu, redno uporabljam program za nadzor mojih financ. Za občutek varnosti uporabljam kodirano bazo zaščiteno z geslom. Nezaščiteno bazo lahko namreč odpre vsak, tudi če nima na voljo tega programa, s pomočjo urejevalnika baz. Program redno uporabljam že eno leto in v njem se je nabralo kar lepo število podatkov o transakcijah, računih v trgovinah, dohodkih in prihodkih.

Ker pa mi moja narava ne da, da se ne bi vsake toliko časa poigral z nastavitvami, sem se prejšnji četrtek igral z obliko datuma. Zaradi napake sem uspešno “sesul” program, žal pa so se nastavitve shranile v bazo in ko sem naslednjič poskusil zagnati program je le-ta le žalostno prikazal obvestilo o napaki in se zaprl.

Odšel sem na spletno stran programerja in tam našel pogovorno skupino, kjer lahko najdemo dodatne informacije o programu. Malce sem pobrskal po njej in ugotovil, da je nastavljanje datuma precej riskantno področje in da imajo številni uporabniki s tem težave. Nihče od njih pa ni uporabil kodirane baze, tako da je bilo reševanje teh težav precej lahko.

Tako sem tudi sam pisal pismo na skupino za pomoč in še isti dan mi je odgovoril avtor osebno. Ponudil je rešitev težave in jo vgradil v novo verzijo programa. Včeraj sem tako že lahko uporabljal mojo staro bazo podatkov. In to brez izgube sedaj že precej vrednih informacij.

To je le eden od primerov, zaradi katerih tako rad uporabljam odprtokodne programe. Seveda je vedno možnost, da je programer vase zagledan človek, ki ima edini na svetu prav. Lahko gre tudi za zafrustrirano in nesramno osebo, ki vas bo prav grdo napadla s kakimi RTFM izrazi. A taki programerji in programi ne uspejo in se ne prebijejo med širšo množico uporabnikov. Tu se, morda celo bolj kot drugje, kaže selekcija med smetano in plevelom.

Še kratek opis kako obnoviti tako bazo:

Odpremo Money Manager EX (verzija vsaj 0.9.2.0) brez da bi odprli pokvarjeno bazo. S pomočjo “Tools->Convert Encrypted DB” izberemo pokvarjeno zaščiteno bazo in jo pretvorimo/shranimo kot nezaščiteno. S pomočjo SQLite Database Browser-ja (o njem več v prihodnjih zapisih) odpremo bazo in v tabeli “INFOTABLE_V1″ spremenimo polje “DATEFORMAT” v pravilno obliko. Bazo shranimo, ponovno odpremo v Money Manager EX in shranimo kot zaščiteno “.emb”, pri čemer nastavimo geslo. Seveda je pametno še fizično izbrisati vse nekriptirane baze “.mmb”, ki so ostale na disku.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Splošno

Money Manager EX: nova verzija

Dodaj komentar 20.11.2007 Luka

Pred dnevi je izšla nova verzija programa Money Manager EX (opis na blogu), ki nosi oznako 0.9.2.0. Vsebuje številne popravke in izboljšave, od novih funkcij pa je na voljo pretvorba z geslom zaščitene baze v nezaščiteno (Tools->Convert to Non Encrypted DB). Več o tej opciji pa v mojem naslednjem članku. Novo verzijo lahko dobite tule.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Novosti Tagi:

Kubuntu Linux 7.10

13 komentarjev 7.11.2007 Typhon

Minili so skoraj trije tedni odkar je Canonical izdal novo KDE različico operacijskega sistema Ubuntu: Kubuntu 7.10 – Gutsy Gibbon. Jes Hall si je vzela čas in napisala dobro in berljivo recenzijo (v angleščini). “Všeč mi je razvojni cikel Kubuntuja. Ravno ko imam občutek, da moj stabilen, že dolgo nastavljen sistem postaja nekoliko zastarel, se pojavi izza vogala nova različica. Ko je bila na voljo za moj Vaio XT, sem OS vneto namestila. Od izdaje je minilo že kar nekaj časa, zato to niso moji prvi vtisi, temveč mnenje, ki je dozorelo v dveh tednih uporabe Kubuntuja kot glavnega operacijskega sistema, namenjenega resnemu delu,” pravi Jes. Več lahko preberete v njenem izvirnem zapisu.

Tudi sam sem opazil kar nekaj izboljšav od prejšnje različice. Kubuntu 7.10 deluje bolj dovršeno, usklajeno in celo malo hitreje kot prej. Edino, kar pogrešam v tej distribuciji je naprednejši nadzorni center, kot ga imata SUSE in Mandriva. Ni mi problem brkljati v konzoli in besedilnih datotekah, a včasih zapaše tudi delo v grafičnem načinu.

  • Share/Bookmark

Kategorija: GNU/Linux, Novosti


 

November 2007
P T S Č P S N
« Okt   Dec »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930