Arhiv dne 31.01.2008

GIMP 2.4 – Ravnovesje beline

2 komentarjev 31.01.2008 Typhon

Kaj je ravnovesje beline?

Ravnovesje beline (ang.: “white balance”) je postopek odstranjevanja nerealističnih barvnih odtenkov tako da predmeti, ki so v resnici beli, tudi na sliki ohranijo prvotno belino. Digitalni fotoaparat mora zato upoštevati “barvno temperaturo” svetlobnega vira, ki je povezana z relativno toplino ali hladom bele svetlobe. Človeške oči so v različnih svetlobnih razmerah sposobne dobro presojati, kaj je belo, digitalni fotoaparati (in video kamere) pa imajo pri samodejni nastavitvi ravnovesja beline (ang.: “auto white balance” – AWB) nemalo težav. Nepravilna nastavitev beline lahko na fotografiji ustvari modre, oranžne ali zelene tone, ki so neresnični in, razen v redkih primerih, kvarijo kvaliteto fotografije. Razumevanje digitalnega ravnovesja beline vam bo pomagalo preprečevati nezaželene barvne odtenke pri samodejnih nastavitvah na fotoaparatu.

linux.prinas.si_galerija_albums_userpics_10191_normal_01_wb.jpg

Temperatura barve

Temperatura barve (v stopinjah Kelvina) opisuje spekter svetlobe, ki žari iz “črnega telesa”. Črno telo je objekt, ki absorbira vso vpadno svetlobo, jo ne odbija ali ji omogoča da bi prehajala skozi. Primer iz našega vsakodnevnega življenja bi bil gretje kovine ali kamna: ko doseže določeno temperaturo prične žareti rdeče in belo pri višji temperaturi. Podobno imajo črna telesa pri različnih temperaturah raznolike barvne temperature “bele svetlobe”. Kljub svojemu imenu, barva, ki izgleda bela, v vidnem spektru ne vsebuje enakomerno porazdeljene barve:

linux.prinas.si_galerija_albums_userpics_10191_normal_02_wb.jpg

Ali opazite kako 5000 K ustvari približno naravno svetlobo, medtem ko 3000 K in 9000 K proizvedeta spremenljive svetlobne spektre, ki vsebujejo več oranžnih in modrih valovnih dolžin. Ko se temperatura barve dviga, distribucija barve postane hladnejša. Morda se to sprva ne zdi intuitivno, vendar razlog tiči v tem, da krajše valovne dolžine vsebujejo svetlobo višje energije. Zakaj je za fotografe temperatura barve tako pomembna, če se ne ukvarjajo s pravimi črnimi telesi? Na srečo svetlobni viri, kot je dnevna svetloba ali volfram žarnica, natančno oponašajo porazdelitev svetlobe, ki jo ustvarjajo črna telesa. Drugi svetlobni viri, na primer, fluorescentna žarnica, pa se od črnih teles precej razlikujejo. Ker fotografi nikoli ne uporabljajo izraza temperatura barve za pravi vir svetlobe črnega telesa, izraz v resnici pomeni “korelacijska temperatura barve” s podobno obarvanim črnim telesom. Sledeča tabela je splošni vodič za korelacijsko temperaturo barve nekaterih svetlobnih virov:

Temperatura barve Svetlobni vir
1000-2000 K sveča
2500-3500 K volfram žarnica (hišna)
3000-4000 K sončni vzhod/zahod (jasno nebo)
4100 K mesečina
4000-5000 K fluorescentna luč
5000-5500 K elektronska bliskavica
5000-6500 K dnevna svetloba (jasno nebo, sonce v zenitu)
6500-8000 K srednje oblačno nebo
9000-10000 K senca ali močno oblačno nebo

Ker nekateri svetlobni viri niso podobni barvnim oddajnikom črnih teles, ravnovesje beline uporabi še eno spremenljivko: zeleno-škrlatno. Nastavitev te spremenljivke je pri običajni dnevni svetlobi nepotrebno, nekateri umetni svetlobni viri (fluorescentna luč) pa zahtevajo nastavitev zelene in škrlatne za pravilen prikaz beline.

Nekaj malega o digitalnih fotoaparatih

Dandanes je, na srečo, večina digitalnih fotoaparatov že opremljena s programiranimi nastavitvami za ravnovesje beline, zato jih je pametno uporabljati, ne pa se zanašati le na samodejno nastavitev in upati na najboljše. Za doseganje dobrih rezultatov je priporočljiva uporaba formata zapisa RAW, če ga vaš fotoaparat podpira. Format RAW omogoča, da ravnovesje beline nastavite po končanem posnetku, poleg tega pa omogoča širši spekter nastavitev temperature barve. Prilagajanje ravnovesja beline je pri datotekah RAW zelo enostavno: nastavimo le temperaturo barv in zeleno-škrlatno vrednost ali pa preprosto kliknemo na nevtralno referenco na fotografiji. Tudi na splošno je pri barvno kritičnih digitalnih fotografijah priporočljiva uporaba nevtralnih referenc na objektu fotografije. Te reference so lahko del scene (če imamo srečo) ali pa preproste prenosne kartice, ki jih seveda po končani nastavitvi fotoaparata, tik pred posnetkom, odstranimo.

linux.prinas.si_galerija_albums_userpics_10191_normal_03_wb.jpg

linux.prinas.si_galerija_albums_userpics_10191_04_wb.jpg

Ravnovesje beline pri digitalnem fotoaparatu je najbolj učinkovito kadar scena vsebuje vsaj en svetel ali brezbarven element. Odsotnost tega lahko povzroča težave. Več svetlobnih virov z različnimi temperaturami barve lahko še dodatno otežijo ravnovesje beline. Nekatere svetlobne situacije morda niti nimajo “pravilnega” ravnovesja beline in bodo odvisne od tega, kje je barvna točnost najbolj pomembna.

Popravljanje ravnovesja beline z GIMP-om

Če kljub zgornjim nasvetom slike na računalniškemu zaslonu barvno ne izgledajo tako kot bi morale, lahko s programom GIMP popravimo ravnovesje barv, da odstranimo dodatne barvne odtenke. Dodatno lahko uredimo tudi ravni (ang.: “levels”). Obema metodama pa se moramo kar se da izogibati, ker lahko zmanjšajo bitno globino fotografije. Bitna globina izraža število bitov, ki predstavlja barvo v eni slikovni točki. Večja barvna globina daje širši spekter ločenih barv.

Za primer bomo vzeli zimsko fotografijo z modrimi odtenki, ki so nastali zaradi napačno nastavljenega ravnovesja beline.

linux.prinas.si_galerija_albums_userpics_10191_normal_05_wb.jpg

  • Sliko odpremo v GIMP-u in se odpravimo v okno Plasti, Kanali, Poti (”Layers, Channels, Paths”) kjer z desnim klikom miške na aktivno plast Ozadje iz menija izberemo možnost Podvoji plast (”Duplicate Layer”). Sedaj kliknemo na podvojeno plast in jo preimenujemo, na primer, v “Ravni/Levels”.

linux.prinas.si_galerija_albums_userpics_10191_normal_06_wb.jpg

  • V meniju okna s sliko kliknemo na Barve → Ravni. Odprlo se bo novo okno za nastavljanje barvnih ravni. V oknu se nahaja spustni meni Kanal: kjer je mogoče nastavljati barvne vrednosti. Ko izberemo določen kanal, se spodaj izriše podoben histogram kot pri RGB vrednosti. V RGB načinu (privzeta nastavitev “Vrednost”) histogram prikazuje kolikšna količina slike pade v tonsko območje od popolnoma črne do popolnoma bele. Za začetek si poglejmo najprej kako se obnaša uravnavanje barv v vsakem kanalu:

linux.prinas.si_galerija_albums_userpics_10191_normal_07_wb.jpg
V rdečem kanalu območje postane cianasta in rdeča točka

linux.prinas.si_galerija_albums_userpics_10191_normal_08_wb.jpg
V zelenem kanalu postane šrlatna in zelena točka

linux.prinas.si_galerija_albums_userpics_10191_normal_09_wb.jpg
V modrem kanalu postane rumena in modra točka.

Varianta 1: težavne slike

Zdaj, ko imamo bolj jaso predstavo o posameznih kanalih in pripadajočih barvah, bomo znali razpoznati v katerem kanalu tiči problem tudi pri težavnih situacijah, ko samodejne funkcije v GIMP-u odpovejo.

  • Odpravimo se v meni okna s sliko in izberemo orodje Ravni (”Levels”). V histogramu vidimo, da je večji del informacij zbran v modrem spektru.
  • Če povlečemo belo puščico, na desni strani, pod histogramom, do območja kjer se na histogramu začnejo informacije, opazimo, da slika izgublja modrino. Enako naredimo tudi z levo, črno puščico, ki jo povlečemo do območja z informacijami. Sedaj postopek ponovimo še za rdeči in zeleni kanal. Ker barve še vedno niso čisto prave, pri vseh treh kanalih uporabimo sredinsko puščico, s katero “stiskamo” in “širimo” barvne vrednosti.

linux.prinas.si_galerija_albums_userpics_10191_normal_10_wb.jpg

  • Ko dobimo primerno temperaturo barv, okno Ravni zapremo. Rezultati bi moral biti podoben spodnji sliki:

linux.prinas.si_galerija_albums_userpics_10191_normal_11_wb.jpg

Varianta 2: določanje bele točke

Klasičen postopek določanja beline pri slikah, ki ne delajo težav je ročno izbiranje najbolj bele in najbolj črne točke na sliki z orodjem Ravni. Poglejmo si še ta postopek:

  • Odpremo orodje Ravni (”Levels”).
  • V vrstici “Vsi kanali” se na desni strani okna nahajajo tri gumbi s kapalkami.
  • Najprej kliknemo na gumb kapalke za izbiro bele točke in se na fotografijo odpravimo iskat najbolj belo točko. Ko jo najdemo, s kapalko kliknemo nanjo.
  • Zdaj kliknemo še na gumb kapalke za črno točko (tretji iz desne proti levi) in na fotografiji poiščemo čim bolj črno točko ter nanjo kliknemo.
  • Enako lahko delamo tudi za vsak barvni kanal posebej, le da za določanje črnih in belih točk uporabimo kapalke pod histogramom.

Varianta 3: en klik stori vse

Upam, da niste hitro pogledali naslove vodiča in takoj odjadrali sem. :-) Ta postopek je najmanj siguren: lahko deluje celo bolje kot prejšnja dva, ali pa iz fotografije naredi zmazek, ki ni za nikamor. Vse kar morate narediti je, da odprete sliko → izberete orodje Ravni (”Levels”) → in v vrstici “Vsi kanali” kliknete na gumb Samodejno. Vsa umetnost!

Zaključek

Oboroženi s tem znanjem, sedaj lahko privlečete na dan vse tiste fotografije s čudnimi barvnimi odtenki, ki se modra skrivajo v zapuščenih mapah na trdem disku in čakajo na Shift+Delete, ter jih pretvorite v povsem spodobne izdelke.

linux.prinas.si_galerija_albums_userpics_10191_normal_12_wb.jpg

  • Share/Bookmark

Kategorija: Slike Tagi:


 

Januar 2008
P T S Č P S N
« Dec   Feb »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031