Pivot tabele v OpenOffice.org pisarniškemu paketu

3.02.2010

Prišli smo v čas, ko se vsakodnevno srečujemo s podatki, ki jim moramo shraniti in obdelati. Pri tem so nam v veliko pomoč baze podatkov. Za obdelovanje velikih količin podatkov se bolj primerne SQL podatkovne baze, medtem ko za domačo uporabo (in koliko slišim, tudi za uporabo v manjših, upajmo da ne tudi v večjih, podjetjih) preglednica popolnoma dovolj. Najbolj poznan program za obdelovanje preglednic je Excel, ki pa je žal plačljiv. Brezplačen, a nič manj uporaben je Calc, ki je del OpenOffice.org pisarniškega programskega paketa in si ga lahko prenesete z njihove uradne strani.

OpenOffice.org logo

OpenOffice.org logo

Včasih pa se te preproste preglednice napolnijo s številnimi podatki, tako da postanejo na prvi pogled nepregledne in neuporabne. Tu nam na pomoč pridejo t.i pivot tabele. Pivot tabela je orodje, ki povzame podatke danega izbora in jih predstavi na način, ki nam, uporabnikom, nekaj pomeni. Leta 1979 jih je iznašel Paul Spinks, Pito Salas, oče pivot tabel, pa jih je uporabil kot koncept programa Lotus Improv, kasneje pa so našle svoj dom tudi v Borland-ovemu Quattro Pro, Microsoftovemu Excel-u (Microsoft je tudi lastnik registriranega izraza PivotTable) in OpenOffice.org-ovemu Calc-u, kjer se imenujejo DataPilot. Tudi Google Docs s pomočjo posebnega pripomočka omogoča izgradnjo pivot tabel, a je ta način še bolj v povojih.

Osnovna tabela s podatki

Osnovna tabela s podatki

Uporabnost pivot tabel je najlažje predstaviti kar na primeru. Na razpolago imamo preprosto preglednico podjetja, ki prodaja štiri izdelke naročnikom iz različnih držav. Preglednica počasi postaja nepregledna in v njej se ne znajdemo več. Naš marketinški oddelek zanima, koliko prometa ustvarijo stalne in koliko naključne stranke, da bi lažje določili nadaljnje poteze. Hkrati nas zanima, kaj določena podjetja naročajo in v kateri fazi so trenutno njihova naročila.

Meni

Meni

V Calcu izberemo celotno tabelo, ki nas zanima. Pomaknemo se v meni Data (Podatki) in izberemo DataPilot. Odpre se nam novo okno, kjer izberemo Current Selection (Trenutna izbira) in kliknemo OK.

Izbira vira podatkov

Izbira vira podatkov

Osnovno okno pri izdelavi pivot tabele

Osnovno okno pri izdelavi pivot tabele

Pri tem se nam odpre novo okno, kjer s pomočjo klikni-in-povleci načina uredimo podatke v sklope, ki nas zanimajo. Na levi strani imamo prazna, bela polja (Page fields, Column Fileds, Row Fields, Data Fields), sledijo gumbi z imeni naših stolpcev v tabeli. Pri kliku na Options … (Možnosti) se nam odpre novo okno, kjer lahko posameznemu polju dodamo svoje lastnosti (ali bo predstavljal vsoto polj, odstotek , …) S klikom na More (Več) lahko rezultate pivot tabele postavimo v že obstoječo stran ali pa kot novo stran. Prav tako lahko izberemo, da program pri izračunu ne upošteva praznih strani, prikaže skupno vsoto stolpcev in vrstic, doda filter ali poglobljen pogled v podatke.

Osnovno okno izpolnjeno s podatki za naš prvi primer

Osnovno okno izpolnjeno s podatki za naš prvi primer

Za naš primer bomo V Page Fields (povsem zgornje polje) potegnili skupino Država. Karkoli vnesemo v to polje bo predstavljalo filter v pivot tabeli, s katerim bomo lahko rezultate še dodatno oblikovali. V Column Fields bomo potegnili artikle, v Row fields pa Stalne kupce. Rezultati bodo torej predstavljeni kot tri vrstice; prva za stalne, druga za naključne kupce, tretja pa bo prikazovala skupno vsoto. V stolpcih bodo razporejeni naši artikli, kot zadnji stolpec pa bo prikazan skupen seštevek. V preostalo polje (Data Fields) potegnemo tisto, kar bi radi videli. V našem primeru nas zanima, koliko posamezni sklop kupcev zapravi pri naročilu, zato sem povlečemo Cena naročila.

Čeprav običajno zadostujejo privzete nastavitve, pa lahko poleg vsote uporabimo tudi druge parametre

Čeprav običajno zadostujejo privzete nastavitve, pa lahko poleg vsote uporabimo tudi druge parametre

Lahko vidimo, da bo program izračunaval vsote posameznih elementov, saj smo izbrali privzeto Vsoto (Sum) – Cena naročila. Znotraj že omenjenih Options (Možnosti) lahko namesto vsote (Sum) izberemo tudi odstotek, povprečje, najvišjo ali najnižjo vrednost, odstotek, napako, …

Pivot tabela za prvi primer

Pivot tabela za prvi primer

Ko smo z izborom zadovoljni, ga potrdimo. Program prične z izračunavanjem vrednosti (pri večjih tabelah lahko za to porabi kar nekaj časa) in na koncu nam izpiše rezultate. V našem primeru lahko vidimo, da bi izguba naključnih kupcev podjetju pomenila 1/3 nižji promet, medtem ko stalni kupci vseeno opravijo 2/3 vsega prometa. Podatke lahko predstavimo tudi po posameznih državah. Tu kliknemo v polje poleg napisa Država in odpre se nam seznam vseh držav, s katerih je prišlo kakšno naročilo. Za Slovenijo recimo vidimo, da stalni kupci napravijo veliko večino prometa, medtem je s strani naključnih kupcev prišlo le za 240 evrov naročil.

Ožanje rezultatov glede na državo naročnika

Ožanje rezultatov glede na državo naročnika

Prikaz kupcev za Slovenijo

Prikaz kupcev za Slovenijo

Pri drugem primeru je situacija podobna. V Page Fields vstavimo Kupca, saj bomo naše rezultate filtrirali po tem kriteriju. Stolpci (Column Fields) naj predstavljajo Stanje naročila, saj nas zanima, kje se posamezno naročilo nahaja. Data Fields pa naj zasedajo Komadi. V vrsticah (Row Fields) bomo postavili Št. Naročila. Ker nas zanima, kateri artikel je podjetje v danem naročilu naročilo, v to polje vstavimo tudi Artikel. V našem primeru imamo pri enem naročilu izbran le en artikel, zato bo vsako naročilo imelo v pivot tabeli ob sebi naročen artikel. V kolikor bi imeli znotraj ene številke naročila več artiklov, bi v našem primeru le-ti morali biti vsak v svoji vrstici in pivot tabela bi enostavno pod eno naročniško številko prikazala vse naročene artikle, vsakega v svoji vrstici.

Nastavitve za drugi primer

Nastavitve za drugi primer

Dobljeni rezultati drugega primera

Dobljeni rezultati drugega primera

Upam, da vam bodo pivot tabele pomagale pri urejanju vaših podatkov. Pri OpenOffice.org se pivot tabele skrivajo pod imenom DataPilot. OpenOffice.org si lahko prenesete z njihove uradne strani prenosov. Kmalu pa lahko pričakujemo novo različico, ki bo poleg številnih novosti prinesla tudi občutno hitrejše delovanje, odpiranje in shranjevanje dokumentov. Čeprav lahko z OpenOffice.org odpirate in shranjujete tako klasične dokumente Microsoftovega pisarniškega orodja (.doc, .xls, .ppt) kot tudi v določeni meri nov OOXML format, pa se lahko odločite za nativni ODF format, ki je brez večjih škandalov prejel certifikat ISO kot uraden, standardiziran datotečni format. Pri uporabi tega formata vam ni potrebno biti v skrbeh, da se boste z njim vezali samo na eno podjetje, samo na en produkt.


Zaustavite piratstvo. Izberite OpenOffice.org

Edit: Testno tabelo si lahko prenesete z moje spletne strani. Vsebuje uporabljeno tabelo ter tri že pripravljene vrtilne tabele.

  • Share/Bookmark

V kategoriji Pisarna Tagi: , ,

 

9 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. P.J.  |  3.02.2010 ob 11:41

    P.J.

    Lušten prispevek. Bravo.

    Sam sem se v praksi v povezavi z vrtilnimi tabelami predvsem srečeval z analizo časovnih vrst. Npr. obrat zaloge po času, denarni tok(-vi) v času, ipd.

    Ponavadi je v praksi tako, daa ena dimenzija predstavlja časovno vrsto, druga pa neko drugo lastnost, ki jo merimo. Tako na vrhu navadno najdemo Lete/četrtletje/mesec, na levi pa npr. Komercialist/Kraj/Podjetje.

    Najlažje je laikom dopovedati, kaj vrtilna tabela sploh je, da jim postrežemo z njihovim “vprašanjem” – vrtilna tabela predstavlja možnost preoblikovanja vsrtic v stolpce.

    Sicer pa je, roko na srce 8pa čeprav ga ne maram in prisegam na Calc) pri vrtilnih tabelah Excel v prednosti. To pa predvsem zato, ker omogoča hierarhični vpogled – oz. t.i. “drill-down”. To pomeni možnost, da s klikom na “plusek” v neki vrstici prikažemo vse podrejene zapise.
    npr.:

    + Slovenija……….1.000.000,00 EUR
    ….Gorenjska……..100.000,00 EUR
    ….Dolenjska………250.000,00 EUR

    Za tiste, ki vrtilne tabele uporabljajo redno, je to zelo priročna zadeva.

  • 2. Luka  |  4.02.2010 ob 09:55

    Luka

    @P.J.: Hvala za komentar in da si mi razkril slovensko ime za pivot table. Sam sem to funkcijo spoznal šele pred kratkim, ko sem ugotovil, da je moja tabela izdatkov v gospodinjstvu postala čisto nepregledna. Punca je predlagala PivotTable v excelu, ki ga pa seveda nimam, tako da sem podobno funkcijo poiskal tudi v Calcu.
    Omenjaš hierarhični vpogled (drill-down). Tudi Calc ga ima, a je malo manj prijazen do uporabnika in predvsem ga je težko odkriti, saj poleg vrednosti nima nobene vizualne oznake (plus, puščica). Če pogledava sliko, ki sem jo objavil zgoraj “Osnovno okno za prvi primer” ali pa “Nastavitve za drugi primer”, je čisto spodaj desno ena kljukica za “Enable drill to details”. Nato v tabeli dvojno kliknemo na tisto polje, ki ga želimo razširiti-skrčiti. Tabelo, ki sem jo uporabil, lahko najdeš tule.
    Res pa je treba priznati, da Excel v marsičem še vedno precej prekaša Calc, ampak za povprečno domačo uporabo pa postaja tudi slednji že čisto dovolj. Z novimi grafi, ki prihajajo ta mesec, boljšo analizo podatkov, … se bo lahko kmalu selil tudi na raziskovalno področje.

  • 3. P.J.  |  4.02.2010 ob 10:39

    P.J.

    Hm, meni se zdi pa ravno obratno. Excel sicer resta prekaša Calc na področju “avtomatizacije”, torej ustvarjanja “macrojev” in morda tudi na področju povezljivosti (Access in MS SQL).

    Calc se mi zdi veliko bolj uporabniku prijazen na področju osnovne uporabe. Sploh je Calc lahko za nekega “malega s.p.-ja” ali domačo uporabo čisto spodobno nadomestilo za bazo podatkov. En tak lep primer je na mojem blogu, kjer predstavim, kako lahko v Calcu naredimo orodje za izračun plače za 10 zaposlenih za 12 mesecev in zraven še naredimo izpis plačilne liste. Tega se v Excelu zaenkrat še ne da. In nisem uporabil niti enega macroja!

    Tudi pri čarovnikih je tudi večina “strokovnjakov” mnenja, da je Calc v tem segmentu boljši. Calc je tudi z vidika kompleksnejših zadev veliko bolj uporaben, saj omogoča večjo preglednost (nima motečih omejitev pri delu z več delovnimi listi, ki jih ima Excel).

    Nenazadnje pa npr. v Calcu lahko naredim izdelek za podjetje, ki uporablja Mac in Win delovne postaje in se z njim povežem na Birokrata, ki teče na MS SQL-u, prikažem specifična poročila… S samo enim izdelkom. Prenosljivost je tudi prednost Calc-a.

    Excel je primeren samo enostavne zadeve (z vidika laičnega uporabnika). ko pa smo enkrat na področju programiranja (ročnega urejanja macrojev9 je pa meni čisto vseeno, ali pišem v Visual Basicu, Star Basicu, JavaScriptu, ali v končni fazi v PHP-ju. ;-)

  • 4. P.J.  |  4.02.2010 ob 10:42

    P.J.

    P.S.: omenjeni Birokrat 8in marsikateri drug izdelek je namreč za uporabnike Mac-a in Linux-a neuporaben… Lahko pa ga naredimo uporabnega ravno s pomočjo OOo Base in OOo Calc-a)

  • 5. Luka  |  4.02.2010 ob 11:08

    Luka

    Ulala, super poročilo. Sam sem laični uporabnik in mi za domačo rabo OpenOffice.org zadostuje. V njem sem spisal tudi diplomsko nalogo – tako eksperimentalni del, kjer sem uporabljal Calc, besedilo sem spisal v Writerju in prezentacijo v Impressu. A glede na to, da po raznih forumih ljudje toliko udrihajo čez OOo za “resno” rabo, je tale komentar, ki bazira na izkušnjah, več vreden kot pa natolcevanja drugih. Namen mojega zapisa ni vojna med pisarniškimi paketi, je pa lepo videti in vedeti, da ljudje lahko OpenOffice.org uporabljajo tudi za resne, poslovne zadeve.

  • 6. marina!!!!!!!!!!!!!!!!!  |  4.06.2010 ob 14:02

    beda,beda,beda!!!!!!!!!!!!!kok je ta pivot brez vezn !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!brez veze!!!bedaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa,………….!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!nej gre u pm un k je to naredu piiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiip!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

  • 7. Luka  |  4.06.2010 ob 14:32

    Luka

    Pivot tabele ali vrtilne tabele, kot se tudi imenujejo, so precej uporabna zadeva. Če jih razumeš in znaš uporabljat. Glede na tvoj komentar bi dejal, da nič od tega. Tebi je pač vse brezvezno, od pivot-a imaš rad samo pivo, edini smisel v življenju ti je pošiljati vse skupaj v pm (post-mortem, morda post meridiem?). Ti morda lahko kako pomagamo pri tvojih težavah? Mislim glede pivot tabel, glede ostalih se boš moral pomoč poiskati drugje…

  • 8. P.J.  |  4.06.2010 ob 19:19

    P.J.

    Roko na srce, pri 16-ih tudi jaz verjetno ne bi vedel, čemu uporabljati “to čudo”. ;-)

  • 9. Luka  |  4.06.2010 ob 19:51

    Luka

    P.J. Imaš prav ja :) Bi pa rad poudaril, da je ta blog namenjen med drugim tudi pomoči pri situacijah, ko se komu zaplete in dotičnega programa ali funkcije ne zna uporabiti.

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


 

Februar 2010
P T S Č P S N
« Jan   Mar »
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728