Objave v kategoriji 'GNU/Linux'

Brezplačna knjiga o Ubuntu Linux-u

3 komentarjev 7.02.2009 Luka

S spletne strani http://www.ubuntupocketguide.com/ lahko brezplačno prenesete PDF različico knjige Ubuntu Pocket Guide and Reference, ki jo je napisal Keir Thomas. Knjiga je napisana za ljudi, ki se šele spoznavajo z operacijskim sistemom Linux, poseben poudarek je na distribuciji Ubuntu, ki je trenutno tudi ena najbolj priljubljenih distribucij. S svojimi 166 stranmi gre za zgoščeno branje, namenjeno začetnikom, in kot tako ne vsebuje poglobljenih ukazov, ki jih prepogosto srečamo v tovrstni literaturi in zaradi katerih se Linuxa še vedno drži sloves tehnološko zahtevnega operacijskega sistema.

Keir Thomas je po svetu poznan kot avtor številnih knjig o operacijskem sistemu Ubuntu Linux. Tako je že v letu 2006 izdal knjigo Beginning Ubuntu Linux, ki je sedaj izšla že v tretji ediciji. Leta 2008 je izdal Ubuntu Kung Fu, knjigo trikov in nasvetov. Tomas pa se ne drži le Ubuntu distribucije, spisal je tudi Beginning Fedora in Beginning SUSE Linux, vsaka govori o dotični distribuciji.

Ubuntu je, kot sem že omenil, ena trenutno najbolj popularnih distribucij. Izhaja iz stare, izredno stabilne distribucije Debian, od katere je povzela stabilnost in varnost. Od nje pa se razlikuje po sodobni programski opremi, ki jo namestimo iz njenih baz, uporabniku prijaznih vmesnikih in nasvetov polni skupnosti. Od leta 2008 naprej omogoča namestitev kar znotraj bolj razširjenega operacijskega sistema Windows, pri čemer na sama Okna ne vpliva na prav noben način in jo lahko tako enostavno, kot smo jo namestili, tudi odstranimo. Distribucija je verjetno najbolj primerna za vse, ki bi želeli pokukati v drug, “neokenski” operacijski sistem.

Ubuntu Pocket Guide and Reference je knjiga, ki nas popelje prek same pridobitve in namestitve operacijskega sistema, prikrojitve njegovega videza uporabnikovim željam in potrebam, do nasvetov za njegovo uporabo. Opiše namestitev in posodobitev novih programov, ter tudi posodobitve celotnega operacijskega sistema. Preden se dotakne varnosti, opiše tudi znano in zloglasno konzolo, terminal, tisto, kar nas običajno spomni na stari DOS. A ne bojte se. Večina se z njo verjetno sploh ne bo srečala, saj lahko večino nastavitev sedaj opravimo kar z miško. Knjiga, ki jo je vedno dobro imeti pri roki, ali pa vsaj nekje na disku.

  • Share/Bookmark

Kategorija: GNU/Linux Tagi: , ,

Kako v Linuxu izluščiti skladbe iz datotek CUE in APE

1 komentar 22.03.2008 Typhon

Scenarij: Morda vam je prijatelj preko spleta poslal visokokvaliteten demo posnetek svoje skupine. Ko razširite arhiv, se v njem nahajata dve glavni datoteki s končnico CUE in APE. APE je končnica za datoteke Monkey’s Audio – zvočni kodek brez izgube kvalitete, podobno kot FLAC. Datoteka CUE pa vsebuje podatke o posameznih skladbah.

Namestitev kodeka MAC

Projekt MAC-port, ki je skrbel za Linux različico kodeka, je poniknil neznano kam. Na srečo je še na voljo izvorna koda stabilne različice (3.99) kodeka; kako bo v prihodnje pa nihče ne ve.

  • Najprej prenesite arhiv mac-3.99-u4-b5.tar.gz
  • V imeniku, kamor ste prenesli zgornji arhiv, odprite konzolo in izvedite ukaz:
    tar zxvf mac-3.99-u4-b5.tar.gz

    nato pa še

    cd mac-3.99-u4-b5/
  • Sedaj boste program prevedli (angl. “compile”) iz izvorne kode:
    ./configure
    make
    sudo 'make install'
  • Če uporabljate binarno Linux distribucijo (Ubuntu, SUSE, PCLinuxOS itd.), lahko namesto zadnjega koraka izvedete:
    sudo checkinstall

    Tako boste ustvarili programski paket, ki ga boste enostavno namestili ali odstranili. Seveda morate prej namestiti paket checkinstall.

Pretvorba iz APE v WAV

  • Konzolo odprite v imeniku kjer se nahajata datoteki s končnicami CUE in APE. Sedaj boste z MAC-om pretvorili APE v format WAV.
    mac vhodna_dat.ape izhodna_dat.wav -d
  • Kasneje lahko za nadaljnje pretvarjanje uporabite katerega koli izmed priljubljenih glasbenih kodekov: lame, oggenc itd. V KDE vam to delo močno olajša program soundKonverter.

Razdelitev datoteke WAV

V tem koraku boste datoteko WAV razdelili s pomočjo datoteke CUE, ki vsebuje podatke o posameznih skladbah. Za to obstaja kar nekaj možnosti. V tem vodiču boste uporabili preprost program bchunk za ukazno vrstico.

bchunk -w izhodna_dat.wav slika.cue rezultat

imena datotek nadomestite z vašimi po sledečem zgledu:

  • izhodna_dat.wav = ime velike WAV datoteke, ki ste jo dobili iz datoteke APE
  • slika.cue = ime datoteke CUE
  • rezultat = predpona posameznih datotek iz katere nastane: rezultat01.wav, rezultat02.wav, rezultat03.wav itd.

Opomba: Če nameravate ustvariti MP3 ali OGG datoteke, je najbolje, da veliko datoteko WAV najprej pretvorite v OGG ali MP3 in jo šele nato, po zgoraj opisanem postopku, razdelite na posamezne skladbe.

cueape.sh

Rafael Ponieman je napisal skripto za ukazno vrstico, ki, z uporabo kodekov mac, mp3splt, lame in/ali oggenc, zakodira ape+cue ali flac+cue v eno mp3/ogg datoteko. Uporaba:

cueape [vhodna datoteka APE] [vhodna datoteka CUE] [parametri]

Parametri so lahko: -m za kodiranje MP3 ali -o za kodiranje OGG.
Prenos: cueape.sh

————
- izviren vodič je objavljen na portalu Linux Pri Nas

  • Share/Bookmark

Kategorija: GNU/Linux, Glasba

Kubuntu Linux 7.10

13 komentarjev 7.11.2007 Typhon

Minili so skoraj trije tedni odkar je Canonical izdal novo KDE različico operacijskega sistema Ubuntu: Kubuntu 7.10 – Gutsy Gibbon. Jes Hall si je vzela čas in napisala dobro in berljivo recenzijo (v angleščini). “Všeč mi je razvojni cikel Kubuntuja. Ravno ko imam občutek, da moj stabilen, že dolgo nastavljen sistem postaja nekoliko zastarel, se pojavi izza vogala nova različica. Ko je bila na voljo za moj Vaio XT, sem OS vneto namestila. Od izdaje je minilo že kar nekaj časa, zato to niso moji prvi vtisi, temveč mnenje, ki je dozorelo v dveh tednih uporabe Kubuntuja kot glavnega operacijskega sistema, namenjenega resnemu delu,” pravi Jes. Več lahko preberete v njenem izvirnem zapisu.

Tudi sam sem opazil kar nekaj izboljšav od prejšnje različice. Kubuntu 7.10 deluje bolj dovršeno, usklajeno in celo malo hitreje kot prej. Edino, kar pogrešam v tej distribuciji je naprednejši nadzorni center, kot ga imata SUSE in Mandriva. Ni mi problem brkljati v konzoli in besedilnih datotekah, a včasih zapaše tudi delo v grafičnem načinu.

  • Share/Bookmark

Kategorija: GNU/Linux, Novosti

Prvi vtisi o Compiz Fusion 0.6.0

4 komentarjev 18.10.2007 Typhon

Januarja ‘07, ko sem starinsko grafično kartico NVIDIA GeForce 2 končno zamenjal za poskočno GeForce 7600 GS, so tudi mene zasrbeli prsti po razvpitem upravniku oken Beryl, ki je, kot odgovor GNU/Linux skupnosti na namizje Windows Vista Aero, buril domišljijo geekov – in mene (ne, nisem geek :-) ). Beryl je na GNU/Linux namizje prinesel svežino in privlačnosti, ki je pritegnila mnogo pogledov iz sosednjih taborov. Poznam primere, ko so uporabniki MS Oken presedlali na GNU/Linux predvsem zaradi grafičnih bonbončkov omenjenega upravnika oken. In prav so imeli, saj so nekateri učinki namizja res dih-jemajoči.

O čem sploh teče beseda?
Beryl je bil kot poganjek projekta Compiz eden izmed upravnikov oken X (UNIX in podobni OS), ki za izrisovanje namizja uporabljajo 3D strojno opremo in grafično knjižico OpenGL. Končen rezultat je podoben že prej omenjenemu Windows Aero ali pa učinkom MacOS X, z mnogimi samosvojimi vstavki in razširitvami. Beryl se je nedavno zopet združil s Compizom in ga obogatil z zbirko vstavkov ter nastavitvenim sistemom za upravnika oken Compiz. Nekateri so Compiz kritizirali, da se razvija počasi kot polž, medtem ko smo imeli uporabniki Beryla občasno občutek vožnje na vlakcu smrti. Compiz Fusion je, med drugim, harmonija teh dveh projektov. Po začetni negotovosti sem se tudi jaz opogumil, odstranil pokojni Beryl in namestil mladi Compiz Fusion.

free image hosting

Namestitev
Namestitev na distribuciji (K)Ubuntu 7.10 poteka dokaj preprosto. Najprej uredimo spletne vire za APT, posodobimo njihov seznam in v ukazno vrstico vpišemo ukaz: sudo apt-get install compiz compizconfig-settings-manager sexy-python emerald emerald-themes. To je vsa znanost. Seveda je dobro imeti nameščene najnovejše gonilnike za grafično kartico. Sledi zabavanje s številnimi nastavitvami, ki utegnejo hitro zmesti neukega uporabnika. Kot olajšava je na voljo tudi preprosta različica nadzornega centra: simple-ccsm. Končno sledi zagon z ukazom compiz --replace in emerald --replace

free image hosting

Grafični učinki
Čeprav za razliko od Windows Vista za prikaz gate-parajočih učinkov Compiz ne potrebuje najsodobnejše strojne opreme – teče že z Geforce 2 – zmogljiva grafična kartica in malo boljši procesor vseeno ne škodi. Učinki/vstavki Compiz namizja nimajo le vloge kiča, temveč igrajo praktično vlogo pri vsakdanjih opravilih. Za boljšo ilustracijo si jih oglejmo nekaj:

YouTube slika preogleda

Desktop Cube
Eden najbolj znanih in razpoznavnih vstavkov je gotovo Desktop Cube. Vstavek koristi štiri navidezna namizja “kocke” na katerih lahko razporejamo okna odprtih programov ter se izognemo prenatrpanosti. Zelo uporaben pomožni vstavki se imenuje Rotate Cube, ki omogoča obračanje kocke.

Enhanced Zoom Desktop
Slabovidni se bodo tega vstavka zelo razveselili, saj lahko z njim povečamo namizje po katerem se nato enostavno premikamo z gibi miške.

Negative
Spremeni celotno namizje, ali samo določeno okno, v negativ. To je posebej prikladno pri branju daljših besedil na svetli podlagi.

Application Switcher
Če imamo na namizju odprta številna okna hitro nastane zmeda pri iskanju določenega odprtega programa. Z Application Switcherjem lahko hitro krožimo po predogledu odprtih oken in v trenutku aktiviramo želenega. Podobni vstavki so še Ring Switcher, Shift Switcher ter Scale.

free image hosting

free image hosting

Group and Tab Windows
Kot smo lahko videli na zgornjem videu, je mogoče odprta okna povezati v skupine in po skupini “listati” kot v knjigi. S kombinacijo tipk okna hitro zopet ločimo.

Animations
Vstavek Animations je še eden izmed tistih učinkov, ki naredijo namizje bolj realistično. Z njim lahko spreminjamo obnašanje oken na namizju – mnogi učinki za pomanjševanje, razpenjanje, zlaganje, zapiranje oken.

free image hosting

Potem so tu še razni bonbončki, ki nimajo posebne praktične vrednosti, pripomorejo pa k osuplim pogledom mimoidočih. Med te vstavke gotovo sodijo Snow (sneženje na namizju), Water Effect (vodne kapljice) in Paint Fire (z miško rišemo ognjene poteze, ki seveda realistično gorijo). S tem se seznam Compiz vstavkov še zdaleč ne konča, a jih v tem prispevku ne bom obravnaval, saj ni vodič.

free image hosting
free image hosting

Vtisi
V dokaj kratkem času je Compiz (Fusion) prišel daleč. V svet 2D namizij vnaša svežino in nove možnosti. Zaradi svoje odprtokodne narave in nekaterih pridnih uporabnikov se število novih vstavkov iz dneva v dan veča. Postal je dovolj stabilen za splošno uporabo na osebnih namiznih računalnikih, ki ne zahtevajo poudarjene stabilnosti. Eden največjih plusov Compiza je precej majhna poraba strojnih sredstev računalnika. V času pisanja proces compiz.real porabi 63 MB RAM-a, kar je manj kot spletni brskalnik Mozilla Firefox. Ko preklopim nazaj na običajno KDE namizje je kot da bi zamenjal nov avto za starega. Največje težave sem izkusil pri integraciji Compiza s KDE pultom (skrajno spodnja vrstica na namizju) za kar je verjetno kriv kakšen nadležen hrošč. Tudi prvi zagon OpenOffice.org-a se občasno s Compizom ne razume najbolje. Zaradi ogromnega števila slabo dokumentiranih funkcij in obskurnih nastavitev se novi uporabniki utegnejo zmesti. Projekt nujno potrebuje obsežnejšo dokumentacijo!

Še vedno niste prepričani ali bi poskusili Compiz Fusion? Tudi jaz sem se ga sprva izogibal v prepričanju, da je itak kič, ki ga ne rabim. Fant, kako sem se motil! Tudi pingvini so radi lepi.

free image hosting

  • Share/Bookmark

Kategorija: GNU/Linux, Programi

Google Desktop prispel na Linux

3 komentarjev 29.06.2007 Typhon

V sredo je Google najavil Linux beta različico svojega priljubljenega programa za iskanje po namizju računalnika, Google Desktop. Program uporabnikom omogoča iskanje po spletu kot tudi iskanje po metapodatkih in besedilu na uporabnikovem PC-ju. Ker se indeksna datoteka shranjuje krajevno, do zgodovine GMail e-pošte in obiskanih spletnih strani lahko dostopamo tudi v načinu brez povezave.

Google Desktop za Linux je bil napisan izključno za ta OS (ne potrebujete Wine, kot pri Picasi) ter uporablja svoje iskalne algoritme in ne že prej obstoječih (Beagle). Program lahko namestimo le na računalnike s procesorjem x86, podprte distribucije pa so: Debian, Fedora Core, Ubuntu, SUSE in Red Flag. Izbiramo lahko med grafičnim vmesnikom KDE ali GNOME.

Čeprav je Google že izdajal odprtokodno programje, je Google Desktop lastniško zaščiten. Nekateri boste programa verjetno zelo veseli, drugi – ki smo kanček bolj paranoični glede Velikega Brata – pa bomo raje še naprej uporabljali terminalske ukaze kot so:
find, locate in grep. :-)

  • Share/Bookmark

Kategorija: GNU/Linux, Novosti

GNU/Linux – prosta alternativa MS Windows OS

13 komentarjev 21.06.2007 Typhon

Operacijski sistem?
Številnim malo naprednejšim uporabnikom računalnika se morda zdi to vprašanje absurdno in samoumevno, a moramo se zavedati, da vsem ljudem računalništvo ni hobi in vir veselja. Če se tudi ti, dragi bralec, ne šteješ med računalniške zanesenjake, vendar imaš vsaj malo avanturistične žilice v sebi, beri dalje. V laičnem in preprostem jeziku je operacijski sistem (kratica: OS) temelj uporabe računalnika, na katerem tečejo vsi ostali programi, ter, občasno, vir preklinjanja ob nenadni neodzivnosti celotnega namizja ali pa sesutja računalnika zaradi virusov. Za povprečnega uporabnika je Microsoft Windows sinonim za operacijski sistem, približno 160 evrov dodatnih stroškov pri nakupu računalnika, računalniške viruse in protivirusne programe, ter seveda, za vsakoletno ponovno nameščanje OS, ker je tekom uporabe postal preveč ″zapacan″. Vam zveni znano? Če želite izvedeti, kako so se stvari lotili v sosednjem taboru in nočete, da stric Bill Gates bogati na vaš račun, naj vas razveselim z novico, da obstaja popolnoma prosta alternativa MS Windows OS – svoboden računalniški svet, ki mu vladajo pingvini.

Linux namizje KDEV deželi pingvinov
Govorim seveda o prostem (kot brezplačno pivo in kot svoboda) OS, imenovanem GNU/Linux, katerega maskota je pingvin Tux. GNU/Linux spada v družino Unix operacijskih sistemov, ki so v svetu spletnih strežnikov znani po svoji trdoživosti in stabilnosti. Luč dneva je, kot hobi projekt finskega študenta Linusa Torvaldsa, ugledal leta 1991. Dandanes GNU/Linux ni več projekt konjičkarskih navdušencev. Prelevil se je v zmogljiv OS, ki vse bolj osvaja namizne računalnike domačih uporabnikov. Včasih je bil domena računalniških mojstrov, ki so iz svojega mlinčka želeli iztisniti več, sedaj pa je na voljo navadnim smrtnikom, ki o računalnikih ne vejo veliko. Glavne laične značilnosti GNU/Linux OS so:

  • Stabilnost. Včasih moj računalnik neprekinjeno teče tudi mesec ali več.
  • Prost operacijski sistem: popolnoma zastonj, lahko ga prosto razširjate in spreminjate, ne da bi vas skrbelo, da bo na vaša vrata potrkala policija. Tudi večina programja je prostega.
  • Bolj odporen proti računalniškim virusom, adwaru in spywaru (kljub temu, da v Unix svetu obstaja ″zla″ programska koda, ne poznam nikogar, ki imel težave z njo). Protivirusni programi zato niso potrebni. Ker tudi GNU/Linux ni popoln, saj je delo človeških rok, so zanj vsak teden na voljo razni popravki.
  • Dobro deluje tako na starejših kot na novejših računalnikih.
  • Uporabnik lahko izbira med več vrstami namizij.
  • Ni zamudnega iskanja programov po spletu, saj so vsi zbrani v ″spletnih skladiščih″ iz katerih jih lahko uporabnik namešča z uporabo upravitelja programov
  • Obstajajo številni ″okusi″ operacijskega sistema oz. distribucije, ki ustrezajo različnim zahtevam in potrebam uporabnikov.
  • Ponovni zagon računalnika je potreben le pri menjavi strojne opreme ali poseganju v jedro OS.

Sliši se zanimivo! Kje lahko dobim GNU/Linux?
Ne tako hitro! Za čim prijetnejšo izkušnjo se je dobro najprej prepričati ali se bo OS dobro razumel z vašo strojno opremo (povprašajte tudi iskalnik Google). V primeru, da vas GNU/Linux trenutno še ne zanima, lahko pri naslednjem nakupu računalnika pomislite, ali bo strojna oprema kompatibilna s tem OS. Seznam podprte strojne opreme se z vsako izdajo distribucij veča.

Ko se prepričate o strojni opremi, lahko naredite naslednji korak – izbira primerne distribucije GNU/Linuxa. Začetnikom in ne-tehničnim uporabnikom priporočam sledeče:

  • Mandriva – distribucija se odlikuje po uporabniku prijaznem grafičnem vmesniku za nameščanje OS, ter po dobrem nadzornem središču za nastavljanje sistema. Slaba stran je malo počasnejši razvoj ter včasih stari paketi v spletnih virih. Kot alternativo lahko preizkusite tudi živahnejši PCLinuxOS.
  • openSUSE – še ena distribucija, zasnovana na podoben način kot prejšnja. Vsebuje preprost grafični vmesnik za namestitev in dobro nadzorno središče YaST z istoimenskim upraviteljem paketov, ki zna biti včasih muhast in počasen. Baza uporabnikov je velika, zato se vam ni treba bati, da bi ostali sami.
  • Ubuntu – trenutno najbolj priljubljena distribucija, ki temelji na namizju Gnome. Če bi imeli raje namizje KDE, namestite Kubuntu, na starejših računalnikih pa se najbolje počuti Xubuntu. Poudarek je na hitrosti in preprostosti, zato zasede le en CD. Ker je Ubuntu (in njegovi derivati) še mlad, se od časa do čas najde kakšne hrošč, ki ga razvijalci še niso utegnili ugonobiti.
  • Fedora – prosti potomec slavnega Red Hat Linuxa, ki je zajadral v profesionalne strežniške vode. Fedora ponuja operacijski sistem sestavljen izključno iz prostega programja. Distribucija temelji na namizju Gnome. Zaradi podpore starejšega brata se vam ni treba bati, da Fedora kmalu izginila iz obličja PC sveta.

Beryl učinki

Obstaja še mnogo drugih distribucij, ki jih nisem omenil. Med GNU/Linux navdušenci se pogosto vnamejo burne prijateljske debate o tem, katera distribucija je najboljša in zakaj. A naj vas to ne zavede; najboljša je tista, ki odgovarja vam in na vašemu računalniku deluje brez večjih težav.

GNU/Linux je nameščen. Kako naprej?
Dobri temelji so zelo pomembni tudi pri obvladovanju operacijskega sistema. Verjetno ni uporabnika, ki bi se prvič srečal z Linux namizjem in ga takoj gladko začel uporabljati. Mnogim sem priporočal knjigo Linux z namizjem KDE (PDF). Knjiga vsebuje osnovne informacije in napotke o tem OS. Večina Linux distribucij je dobro založena s svojo dokumentacijo in raznimi vodiči, zato raziščite spletno stran distribucije, ki jo uporabljate.

V času širokopasovnih internetnih povezav je nastavljanje le-teh dokaj enostavno. Uporabnikom kabelskega interneta običajno ni treba izvajati posebnega nastavljanja povezave, saj jo računalnik sam zazna. DSL (SiOL, T2 …) naročniki pa moramo povezavo nastaviti – navadno preko grafičnega vmesnika v nadzornem središču ali pa preko ukazne vrstice.

Omenil sem že “spletna skladišča” programov. Da bi delovala pravilno, morate nastaviti povezave do njih oz. spletne vire (angl.: “repository”). Postopek se od ene do druge distribucije razlikuje. Vire je potrebno periodično posodabljati; če vaš PC nenehno teče, se viri samodejno posodobijo (ponavadi ponoči). Sam vire ročno posodabljam 1x tedensko, da sem vedno na tekočem z zadnjimi popravki. Spletni viri običajno vsebujejo tudi ne-GPL licenčno programje (kodeki za MP3, DVD, DivX, itd.), ki v mnogih distribucijah zaradi pravnih razlogov ni privzeto vključeno.

Na Windows sem uporabljal program … Kaj pa na Linuxu?
Windows in Linux okolje se razlikujeta, zato na slednjem ni mogoče uporabljati programov, napisanih za Windows (in obratno). A strah na stran, obstaja mnogo prostih alternativ; nekatere so bolj okrnjene, druge celo boljše. Sledi kratek seznam programja. Če ne najdete vašega programa, lahko povprašate na forumu Linux Pri Nas, kjer vam bodo uporabniki rade volje priskočili na pomoč.

MS Windows GNU/Linux
MS Office OpenOffice.org
Internet Explorer Firefox, Konqueror, pera …
Outlook KMail, Thunderbird …
Windows Media Player, Winamp … Amarok, Audacious, Kaffeine, MPlayer …
Adobe Photoshop, Slikar … GIMP, Krita
Corel Draw Inkscape
Adobe Acrobat Reader Adobe Acrobat Reader, KPDF
eMule aMule
µTorrent, Azureus … Azureus, Ktorrent …
mIRC Konversation
MSN, AIM, ICQ, Yahoo Messenger, Skype … Kopete, Pidgin, Skype
Total Commander Krusader
Nero Burning Rom K3b, Nero4Linux
Windows Vista Aero Beryl, Compiz
Dreamweaver Quanta Plus

Nekateri programi za Okna pogojno tečejo v Linux okolju tudi preko emulatorjev (programskih platform, ki oponašajo Windows okolje) kot je npr. Wine. Obstaja tudi VMware – virtualna platforma, preko katere lahko namestite Okna in jih uporabljate sočasno z Linuxom (priporočam zmogljiv računalnik).

Zaključek
VMware Workstation Z malo raziskovalne žilice spogledovanje z GNU/Linux OS ne bi smelo biti preveč naporno. Nekaterim bo OS ustrezal, drugim ne. Sam uporabljam GNU/Linux 3 leta. V tem kratkem času sem se – predvsem po zaslugi Linuxa – naučil mnogo stvari o računalništvu, o katerih se mi prej še sanjalo ni. Najprej sem uporabljal tako Windows kot tudi Linux, da je bil prehod kar se da neboleč, dandanes pa v Windows okolju počutim utesnjenega, saj GNU/Linux naprednim računalničarjem ponuja precej več svobode.

  • Share/Bookmark

Kategorija: GNU/Linux


 

December 2017
P T S Č P S N
« Mar    
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031