Objave v kategoriji 'Programi'

MyPaint – odprtokodno digitalno slikanje

2 komentarjev 28.09.2010 Typhon

Digitalna umetnost iz dneva v dan postaja vse bolj priljubljena in uveljavljena – ne le v raznih spletnih skupnostih, temveč tudi založniške hiše, kot je npr. Wizards of the Coast, že kar nekaj časa odkupujejo digitalne slike. Zdi se mi, da je v današnjem času tradicionalna umetnost našla svojo nišo predvsem v t.i. “fini umetnosti”, digitalna umetnost pa orje ledino v zabavni industriji (RPG karte, PC igre, filmi itd.), vendar ima slednja za ljubiteljskega slikarja kljub temu nek poseben šarm eksperimentiranja in neomejenih možnosti, ki so klasičnem slikarstvu predrage za povprečen žep ali pa nepraktične.

Ko pomislimo na digitalno slikanje, ga nehote takoj povežemo s programoma kot sta Adobe Photoshop in Corel Painter; verjetno zato ker dolgo časa ni bilo na voljo drugih omembe vrednih prostih alternativ. Na srečo so razvijalci odprte kode uslišali molitve nas, uporabnikov, in nam servirali vedno bolj izpopolnjen Gimp (nekakšen prosti Photoshop) in Krito, prvi, in sedaj že uveljavljen, KDE program namenjen izključno risanju in slikanju. Leta 2005 je luč sveta ugledal lahkoten program MyPaint o katerem bo tokrat tekla beseda.

O programu

Prost odprtokodni program MyPaint je lahkoten (v smislu porabe sistemskih sredstev), intuitiven in enostaven za uporabo ter namenjen izključno digitalnemu risanju in slikanju. Za razliko od “bajsijev” kot sta Gimp in Krita se ne trudi nuditi uporabniku vseh orodij za manipulacijo digitalnih slik. V MyPaint ne moremo urejati fotografij, nanašati posebnih učinkov, rokovati z besedilom in uporabljati drugih “trikov”. Program je osredotočen samo na eno področje: slikanje, zato bo tistim, ki jim je likovna umetnost deveta briga bolj malo koristil.

slika: mypaint

Glavno okno (desno); čopiči (levo zgoraj); paleta (levo spodaj)

Čeprav je v programu mogoče slikati tudi z miško, se MyPaint resnično izkaže šele ob uporabi na pritisk občutljive grafične tablice. V programu imamo v bistvu na voljo le eno orodje – čopič – s katerim slikamo na “platno”, vendar ima čopič na desetine profilov s katerimi je mogoče posnemati tradicionalne slikarske tehnike (olje, akril, akvarel, tuš, barvice, oglje …) ali pa se odločiti za bolj digitalen izgled. Vsak čopič oz. profil se vede svojevrstno in se od ostalih razlikuje po hitrosti, pritisku, teksturi, smeri, naklonu itd.

Kako do programa?

Večje distribucije Linuxa imajo MyPaint verjetno že vključen v svoja programska skladišča (več info. tukaj). Uporabniki Mac OS-a se odpravite na MacPorts. Windows uporabniki pa lahko program prenesete iz MyPaint Download strani. MyPaint lahko namestimo tudi na nekatere “pametne” telefone z zaslonom občutljivim na dotik.

Delo s programom

Ko zaženemo program, nas pozdravi prazno “platno” in dve pomožni okni: okno s čopiči ter okno za izbiranje barv. V oknu s čopiči lahko izbiramo med desetinami raznovrstnih slikarskih tehnik in načinov, sami čopiči pa so razvrščeni v kategorije glede na njihovega avtorja, kar je hkrati tudi nekoliko neintuitivno in nerodno. To pomanjkljivost lahko enostavno odpravimo tako, da sami ustvarimo želene kategorije in čopiče premečemo vanje. Vsak čopič ima dodatne možnosti, kjer si lahko popolnoma prilagodimo njegove lastnosti našim potrebam. MyPaint nasprotni konec pisal nekaterih grafičnih tablic samodejno prepozna kot radirko.

Image and video hosting by TinyPic

Okno s čopiči in njihovimi nastavitvami

Komur barvna teorija ni tuja, se bo v MyPaintovi paleti kmalu znašel. Izbiralec barv deluje na podoben način kot tradicionalno barvno kolo in kot slikarska paleta. Program nam pomaga tudi pri izbiranju komplementarnih in sekundarnih barv, nasičenosti, odtenkov, harmoničnih kombinacij, nedavno uporabljenih barv itd.

Image and video hosting by TinyPic

Paleta / izbiralec barv

Posebnost MyPainta je, da je delovna površina oz. platno neskončne velikosti, kar lahko sprva nekatere moti, vendar je specifično velikost platna mogoče ustvariti v Gimpu, kjer robove hitro začrtamo in nato platno uvozimo v MyPaint. Po platnu se pomikamo s smernimi tipkami ali pa ga v kombinaciji s preslednico in miško / pisalom zgrabimo ter pomikamo v želeno smer. Na izbiro imamo tudi precej ozadij oz. tekstur za platno, ki lahko izgleda kot papir, pravo tkano platno ipd.

MyPaint podpira plasti, kar je dandanes že standard pri grafičnih aplikacijah, vendar je program za enkrat omejen le na osnovno delo z le-temii; možnosti spajanja kot sta na primer “overlay” in “multiply” v času pisanja tega članka nista podprti. MyPaint nam slikanje olajša s funkcijo vrtenja in zrcaljenja platna, kar je še posebej prikladno pri risanju krivulj. Ravne črte pa lahko rišemo z uporabo tipke shift.

Program se zaradi svojega minimalističnega izgleda močno zanaša na delo s tipkami (na tipkovnici ali na tablici) za bližnjice, zato so skoraj vse možnosti dosegljive na ta način. Sam način nastavljanja in prilagajanja bližnjic se mi zdi dokaj izviren in enostaven: s kazalcem miške se zapeljemo čez vnos v meniju in pritisnemo želeno tipko na tipkovnici.

Shranjevanje dela

MyPaint je eden redkih programov, katerih privzeti format je OpenRaster (ORA) – mlad odprtokodni datotečni format, ki je ustvarjen za izmenjavo med grafičnimi aplikacijami in bo v bodoče mogoče zamenjal Adobe PSD. OpenRaster še ne ohrani programskih možnosti kot so poti, filtri in maske, vendar podpira vse, kar zaenkrat MyPaint potrebuje: plasti, alfa-prosojnost itn. To pomeni, da lahko delo shranimo kot osnutek (“scrap”) v formatu OpenRaster, ga nato odpremo v Gimpu ali drugemu programu in tam nadaljujemo neslikarsko delo, kot je npr. prilagajanje osvetlitve, igranje s filtri … Poleg formata ORA nam MyPaint omogoča, da slike shranimo tudi v formatih JPEG in PNG (s prosojnim ali neprosojnim ozadjem) in celo to, da posamezne plasti izvozimo kot ločene datoteke.

MyPaint ni bil nikoli mišljen kot popolna rešitev za digitalno umetnost, temveč za slikanje v tandemu z Gimpom (ali drugimi podobnimi programi). Morda se bo ob branju tega kdo vprašal, zakaj ne bi potem uporabljali le Gimp ali Photoshop? Slednja programa sta sicer prava “švicarska noža” za oblikovanje slik, a se pri simulaciji naravnega slikanja ne moreta primerjati z MyPaintom in podobnimi programi. Kdor je kdaj tradicionalno slikal ali risal, bo takoj opazil spremembo.

MyPaintova galerija

Sledi nekaj slik, naslikanih z MyPaintom (za povečavo kliknite na sličice). Prva je moja in je nastala kot test akvarelnih in akrilnih čopičev kmalu po tem, ko sem kupil svojo prvo grafično tablico Wacom Intuos4, ostale slike pa so od drugih avtorjev.

——-
vir: Vrtinci Agapetosovega uma

  • Share/Bookmark

Kategorija: Programi, Slike Tagi:

GIMP 2.4 – Odstranjevanje rdečih oči

Dodaj komentar 2.12.2007 Typhon

Kljub preventivnim ukrepom, ki jih ponujajo sodobni fotoaparati, se nam včasih zgodi, da pozabimo vklopiti korekcijo rdečih oči ali pa imamo stare fotografije s temi grotesknimi učinki. GIMP ponuja zelo enostavno rešitev tega problema z uporabo filtra, korekcijo pa lahko naredimo tudi povsem ročno. Mi si bomo pogledali oba primera. Za primer nam bo služila fotografija iz spletne strani The Firefly Forest:

Samodejno odstranjevanje rdečih oči

Sledeča metoda je zelo preprosta in hitra, zato jo lahko uporabljajo tudi popolni začetniki.

  1. Z GIMP-om odpremo zgornjo fotografijo.
  2. V oknu slike poiščemo meni Filters → Enhance → Red Eye Removal…
  3. Odpre se nam pogovorno okno filtra Red Eye Removal. Z drsnikom Threshold lahko uravnavamo črnino očesne zenice. Privzeta vrednost je 50, kar je v našem primeru v redu.
  4. Pod drsnikom se nahaja namig v poševni pisavi, ki pravi: “Če ročno označite oči, bo rezultat boljši.” To storimo tako, da že na začetku, ko odpremo sliko v glavnem oknu GIMP-a izberemo orodje Eclipse Tool in z njim označimo oko. Nato gremo v meni Filters → Enhance → Red Eye Removal… in odstranimo rdeče oči.

  5. S kombinacijo tipk Control in S shranimo končni izdelek.

Ročno odstranjevanje rdečih oči

Če ne zaupamo samodejnim orodje ali če je rezultat z uporabo le-teh slab, lahko v GIMP-u korekcijo rdečih oči naredimo tudi ročno. Poglejmo si kako.

  1. Z GIMP-om odpremo fotografijo na začetku vodiča. Nato s tipko + sliko povečamo na 400%.
  2. Če nimate odprtega pogovornega okna s sloji, kanali in potmi, se odpravite v meni Dialogs → Create New Dock → Layers, Channels & Docks. Sedaj v tem pogovornem oknu kliknemo na zavihek Channels. Izbrati moramo kanal, ki ima najboljši kontrast med zenico in šarenico. V našem primeru je to rdeči (Red) kanal. To lahko preverimo tako, da izklopimo pogled vseh kanalov (ikona očesa) in nato izmenično poskušamo vklopimi pogled za vsak kanal posebej.
  3. V glavnem oknu GIMP-a izberemo orodje Fuzzy Select Tool. V nastavitvah za to orodje Threshold nastavimo na vrednost 100. Sedaj kliknemo na zenico in jo označimo. Zenica mora biti cela označena. Če ni, pritisnemo tipko Shift in dodamo še dele zenice, ki niso označeni. Za večanje/manjšanje izbora lahko uporabljamo tudi orodji Grow ali Shrink → meni SelectShrink ali Grow.
  4. Zopet gremo nazaj v okno Layers, Channels & Paths in izberemo vse kanale, prav tako tudi označimo vidljivost vseh kanalov. Še enkrat se prepričamo ali je zenica še vedno označena. Izberemo meni Colors → Colorize in v novem pogovornem oknu z vrednostmi Hue, Saturation, Lightness poskušamo doseči čim bolj realističen izgled zenice. Moje vrednosti so: Hue: 75, Saturation: 39, Lightness: 0.
  5. Če so na sliki po končanem urejanju ostali rdeči delci okrog zenice, jih lahko preprosto izbrišemo z orodjem Clone Tool. Uporabljamo ga tako da s tipko Control in klikom orodja Clone izberemo želen vir kloniranja, nato pa spustimo tipko Control in s klikom orodja Clone rdeče drobce (v našem primeru) pobarvamo s kloniranim delom slike.
  6. Če smo naredili vse pravilno, bi morali dobiti sliko podobno spodnji:
  7. S kombinacijo tipk Control in S shranimo končni izdelek.

Opomba:
Izvirni vodič se nahaja na spletni strani Linux Pri Nas – Wiki

  • Share/Bookmark

Kategorija: Programi, Slike Tagi:

Prvi vtisi o Compiz Fusion 0.6.0

4 komentarjev 18.10.2007 Typhon

Januarja ‘07, ko sem starinsko grafično kartico NVIDIA GeForce 2 končno zamenjal za poskočno GeForce 7600 GS, so tudi mene zasrbeli prsti po razvpitem upravniku oken Beryl, ki je, kot odgovor GNU/Linux skupnosti na namizje Windows Vista Aero, buril domišljijo geekov – in mene (ne, nisem geek :-) ). Beryl je na GNU/Linux namizje prinesel svežino in privlačnosti, ki je pritegnila mnogo pogledov iz sosednjih taborov. Poznam primere, ko so uporabniki MS Oken presedlali na GNU/Linux predvsem zaradi grafičnih bonbončkov omenjenega upravnika oken. In prav so imeli, saj so nekateri učinki namizja res dih-jemajoči.

O čem sploh teče beseda?
Beryl je bil kot poganjek projekta Compiz eden izmed upravnikov oken X (UNIX in podobni OS), ki za izrisovanje namizja uporabljajo 3D strojno opremo in grafično knjižico OpenGL. Končen rezultat je podoben že prej omenjenemu Windows Aero ali pa učinkom MacOS X, z mnogimi samosvojimi vstavki in razširitvami. Beryl se je nedavno zopet združil s Compizom in ga obogatil z zbirko vstavkov ter nastavitvenim sistemom za upravnika oken Compiz. Nekateri so Compiz kritizirali, da se razvija počasi kot polž, medtem ko smo imeli uporabniki Beryla občasno občutek vožnje na vlakcu smrti. Compiz Fusion je, med drugim, harmonija teh dveh projektov. Po začetni negotovosti sem se tudi jaz opogumil, odstranil pokojni Beryl in namestil mladi Compiz Fusion.

free image hosting

Namestitev
Namestitev na distribuciji (K)Ubuntu 7.10 poteka dokaj preprosto. Najprej uredimo spletne vire za APT, posodobimo njihov seznam in v ukazno vrstico vpišemo ukaz: sudo apt-get install compiz compizconfig-settings-manager sexy-python emerald emerald-themes. To je vsa znanost. Seveda je dobro imeti nameščene najnovejše gonilnike za grafično kartico. Sledi zabavanje s številnimi nastavitvami, ki utegnejo hitro zmesti neukega uporabnika. Kot olajšava je na voljo tudi preprosta različica nadzornega centra: simple-ccsm. Končno sledi zagon z ukazom compiz --replace in emerald --replace

free image hosting

Grafični učinki
Čeprav za razliko od Windows Vista za prikaz gate-parajočih učinkov Compiz ne potrebuje najsodobnejše strojne opreme – teče že z Geforce 2 – zmogljiva grafična kartica in malo boljši procesor vseeno ne škodi. Učinki/vstavki Compiz namizja nimajo le vloge kiča, temveč igrajo praktično vlogo pri vsakdanjih opravilih. Za boljšo ilustracijo si jih oglejmo nekaj:

YouTube slika preogleda

Desktop Cube
Eden najbolj znanih in razpoznavnih vstavkov je gotovo Desktop Cube. Vstavek koristi štiri navidezna namizja “kocke” na katerih lahko razporejamo okna odprtih programov ter se izognemo prenatrpanosti. Zelo uporaben pomožni vstavki se imenuje Rotate Cube, ki omogoča obračanje kocke.

Enhanced Zoom Desktop
Slabovidni se bodo tega vstavka zelo razveselili, saj lahko z njim povečamo namizje po katerem se nato enostavno premikamo z gibi miške.

Negative
Spremeni celotno namizje, ali samo določeno okno, v negativ. To je posebej prikladno pri branju daljših besedil na svetli podlagi.

Application Switcher
Če imamo na namizju odprta številna okna hitro nastane zmeda pri iskanju določenega odprtega programa. Z Application Switcherjem lahko hitro krožimo po predogledu odprtih oken in v trenutku aktiviramo želenega. Podobni vstavki so še Ring Switcher, Shift Switcher ter Scale.

free image hosting

free image hosting

Group and Tab Windows
Kot smo lahko videli na zgornjem videu, je mogoče odprta okna povezati v skupine in po skupini “listati” kot v knjigi. S kombinacijo tipk okna hitro zopet ločimo.

Animations
Vstavek Animations je še eden izmed tistih učinkov, ki naredijo namizje bolj realistično. Z njim lahko spreminjamo obnašanje oken na namizju – mnogi učinki za pomanjševanje, razpenjanje, zlaganje, zapiranje oken.

free image hosting

Potem so tu še razni bonbončki, ki nimajo posebne praktične vrednosti, pripomorejo pa k osuplim pogledom mimoidočih. Med te vstavke gotovo sodijo Snow (sneženje na namizju), Water Effect (vodne kapljice) in Paint Fire (z miško rišemo ognjene poteze, ki seveda realistično gorijo). S tem se seznam Compiz vstavkov še zdaleč ne konča, a jih v tem prispevku ne bom obravnaval, saj ni vodič.

free image hosting
free image hosting

Vtisi
V dokaj kratkem času je Compiz (Fusion) prišel daleč. V svet 2D namizij vnaša svežino in nove možnosti. Zaradi svoje odprtokodne narave in nekaterih pridnih uporabnikov se število novih vstavkov iz dneva v dan veča. Postal je dovolj stabilen za splošno uporabo na osebnih namiznih računalnikih, ki ne zahtevajo poudarjene stabilnosti. Eden največjih plusov Compiza je precej majhna poraba strojnih sredstev računalnika. V času pisanja proces compiz.real porabi 63 MB RAM-a, kar je manj kot spletni brskalnik Mozilla Firefox. Ko preklopim nazaj na običajno KDE namizje je kot da bi zamenjal nov avto za starega. Največje težave sem izkusil pri integraciji Compiza s KDE pultom (skrajno spodnja vrstica na namizju) za kar je verjetno kriv kakšen nadležen hrošč. Tudi prvi zagon OpenOffice.org-a se občasno s Compizom ne razume najbolje. Zaradi ogromnega števila slabo dokumentiranih funkcij in obskurnih nastavitev se novi uporabniki utegnejo zmesti. Projekt nujno potrebuje obsežnejšo dokumentacijo!

Še vedno niste prepričani ali bi poskusili Compiz Fusion? Tudi jaz sem se ga sprva izogibal v prepričanju, da je itak kič, ki ga ne rabim. Fant, kako sem se motil! Tudi pingvini so radi lepi.

free image hosting

  • Share/Bookmark

Kategorija: GNU/Linux, Programi

Prenosni OK programi

3 komentarjev 7.05.2007 Luka

http://nothickmanuals.info/doku.php/portableopensource

Tule lahko najdete številne odprtokodne programe, ki jih lahko “stlačite” na USB ključek. Večine programov sicer nisem preizkusil, a opise nekaterih lahko najdete tudi na teh straneh!

Zelo dobra zbirka odprtokodnih programov je tudi na temle naslovu:

http://portableapps.com/

Zbirka vsebuje vse pomembne in znane odprtokodne programe prirejene za uporabo z USB ključkom in v nekaterih primerih tudi na CD-ju.

Zakaj bi človek želel imeti program na ključku? Preprosto zaradi domačnosti. Si niste želeli, da bi povsod lahko uporabili svoj spletni brskalnik s svojimi zaznamki, shranjenimi gesli in certifikati. Da bi lahko povsod brskali po spletu, a na računalnikih ne bi ostalo nič vašega. Oziroma odpirali in shranjevali office datoteke, pekli CD/DVD-je, za gledanje filmov uporabljali svoj najljubši in poprej nastavljeni predvajalnik? Spremljali e-mail pošto prek domačega vmesnika in ne prek počasnega WEB vmesnika? Vse to so razlogi za uporabo programske opreme na vašem USB ključku!

  • Share/Bookmark

Kategorija: Programi


 

April 2017
P T S Č P S N
« Mar    
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930