Objave v kategoriji 'Pisarna'
5.09.2007
Večina vas verjetno ne ve, da že več mesecev traja trd boj med Microsoftom in OpenDocument Format Alliance. ODF (OpenDocument Format) je bil namreč 1. decembra 2005 sprejet kot OASIS standard, nato pa ga je 3. novembra 2006 kot standard za pisarniško programsko opremo spoznala tudi ISO organizacija in ga vpisala v svoje registre pod številko ISO/IEC 26300:2006. To je predstavilo grožnjo Microsoftu, katerega pisarniški program trenutno kraljuje na celem svetu. V odgovor je kot ISO standard prijavil njegov nov pisarniški format OOXML, privzeti format v MS Office 2007 pisarniškem paketu.
Format je doživel številne kritike na račun njegove odprtosti, ki si jo monopolist razlaga malce drugače kot pa ostali svet, pa tudi zaradi neupoštevanja že priznanih standardov. Pojavilo se je tudi vprašanje, zakaj svet potrebuje dva standarda z istim namenom in kakšno zmedo bo to sprožilo v pisarniškem programju. Namen standardizacije je v končni fazi poenotenje in ne razdruževanje.
Kritike je doživel tudi Microsoft, saj so njegovi uslužbenci prek e-mail sporočil podajali napačne informacije o datumih lokalnih srečanj in glasovanj. Prav tako je bil opazen tudi trend prijavljanja z Microsoftom povezanih podjetij v glasovalne organe posameznih držav.
2. septembra je v ISO/IEC organizaciji potekalo glasovanje za sprejetje OOXML po hitrem postopku. Format je bil zavrnjen, saj ni dosegel niti enega od dveh kriterijev, ki sta potrebni za sprejetje po tem postopku. Za sprejetje bi potreboval vsaj 66% glasov ZA in manj kot 25% glasov PROTI. Slovenija, ki je bila obvezana za glasovanje, se je pri glasovanju vzdržala.
S tem postopek ni končan. Microsoft se bo moral odzvati na nekatere komentarje, ki so jih države članice ISO organizacije tekom glasovanja podale. V kolikor bo to storil v ustrezni meri, bo njegov format sprejet kot standard. V kolikor bo zavrnjen, pa ga bo lahko ponovno prijavil na organizacijo, tokrat ne na hitri postopek ampak na običajnega.
Povezave
10.07.2007
Včasih je lepo videti, da neka velika firma izdeluje dober program in ga trži brezplačno. Tako kot Adobe trži svoj bralnik PDF datotek. Program je dober, lep in uporaben. Služi svojemu namenu, branju PDF dokumentov, hkrati pa omogoča tudi številne dodatne možnosti, kot je sledenje povezavam znotraj dokumenta, njegovo tiskanje, celozaslonski prikaz,… Ima lepo obliko in eno veliko pomanjkljivost - kljub številnim izboljšavam je počasen in zelo rad sega po velikih količinah spomina.
Sumatra je njegova odprtokodna različica. Gre za majhen, lahek program, ki zvesto služi svoji osnovni funkciji - branju PDF dokumentov. Ima zelo malo funkcij, a nobene, ki bi oškodovala bralca. Se hitro zažene, porabi malo sredstev in je prenosna (lahko jo nosimo s seboj na USB ključku in uporabimo na kateremkoli računalniku, ki poganja Windows OS).
Dokumente lahko beremo in tiskamo. Upošteva zaščito dokumentov (ne odpira zaščitenih, če ne poznamo njihovega gesla). Omogoča povečavo in pomanjšanje bralnega polja, s čimer se lahko prilagodi potrebam bralca in njegovi strojni opremi.
Zaradi svoje hitrosti in majhnosti pa ji manjkajo nekatere precej priročne funkcije. Tako recimo ne omogoča sledenju povezavam, ne tistim, ki kažejo znotraj dokumenta in ne tistim, ki kažejo na spletne strani. Prav tako pogrešam celozaslonski način branja dokumentov. A slednjega zaradi svojega minimalističnega izgleda niti ne potrebuje - ima le eno orodno vrstico, pa še to se lahko po potrebi ugasne. Sumatra ima pa še eno, vsaj zame resno pomanjkljivost: ne omogoča iskanja po dokumentu. Ker moram pogosto brskati po številnih člankih in iskati razne ključne besede, me ta pomanjkljivost še najbolj prizadene. Prav tako Adobe-ov PDF Reader omogoča prikaz določenih svojih dokumentov kot prezentacijo, s samostojnim premikanjem prosojnic, efekti med tem prehodom in efekti znotraj same prosojnice. Sumatra tega ne omogoča, saj je njen prvotni namen branje besedila.
Kot je pogosto značilno za razvijajoče se odprtokodne programe pa se težavi z povezavami kot tudi iskanje znotraj dokumenta že odpravljata in avtor pričakuje, da bosta odpravljeni do izida naslednjih verzij.
Povezave:
28.06.2007
7-zip je orodje namenjeno izdelovanju in stiskanju arhivskih datotek. Po domače bi rekli, da z njim lahko “zazipamo” oziroma “odzipamo” dokumente, slike,… Vendar pa je format zip samo eden izmed številnih formatov, ki jih program lahko odpre oziroma naredi.
Osnovni format, s katerim zna 7-zip ravnati, je .7z. Dobro se razume tudi z bolj znanim in morda celo trenutno najbolj uporabljenim zip formatom, za katerega običajno uporabljamo plačljiv WinZip program. 7-zip pa zna ravnati tudi z arhivi tipa .gzip, .tar, odpreti pa zna tudi .rar, .cab, .iso, .arj, .lzh, .rpm, .deb, .nsis ter še nekatere druge.
Poleg enostavnega stitkanja datotek v arhiv imamo na voljo tudi dodatne nastavitve, ki vplivajo na hitrost stiskanja in velikost končne datoteke. To pride prav bolj naprednim uporabnikom, za osnovne potrebe so dovolj privzete nastavitve.
Morda je potrebno izpostaviti eno slabost, ki jo ima program 7-zip: pri stiskanju in razširjanju .zip datotek je počasnejši od njegovih plačljivih tekmecev. Na tem področju se je do sedaj sicer že precej popravil in se še vedno popravlja, a vseeno se mi zdi pravilno, da to slabost izpostavim.
Za konec pa še kaka prednost – format 7z omogoča bistveno hitrejše stiskanje in hkrati tudi manjšo končno velikost arhiva, kot pa tekmec WinZip. Tudi če stiskamo v format .zip bomo pri številnih tipih datotek opazili višji odstotek stisnjenosti, kot pri tem tekmecu. Omenil pa sem že, da lahko spreminjamo pogoje, v katerih program 7-zip deluje, s čimer vplivamo na končno velikost arhivske datoteke. Žal pa običajno boljše stiskanje pomeni tudi daljši čas celotnega postopka.
7-zip je odlična brezplačna odprtokodna alternativa demo verzijam plačljivih programov. Še posebej, ker v enem programu omogoča ravnanje z nekaterimi najpopularnejšimi tipi arhivskih datotek.
Povezave:
21.06.2007
Pečenje CDjev in DVDjev je bilo vedno “zanimivo”. Če so tisti poceni CDji, ki smo jih kupili, celo delali, to še ni vedno pomenilo, da bomo na drugem računalniku lahko videli tisto, kar smo posneli. A kvaliteta ploščkov se je v zadnjem času popravila. Kako pa je s programsko opremo?
Od nje pričakujem, da mi bo omogočila snemanje podatkov na plošček, pa če je ta CD ali DVD. In da bom ta plošček lahko uporabil tudi na drugih računalnikih oz. napravah, ki znajo te ploščke brati. Žal v OS Windows vgrajeni program za peko tu ni ravno blesteč. Poleg tega zahtevam tudi, da moj RW disk tudi izprazni. Lepo je tudi, če zna iz mp3 datotek posnamem avdio CD, sam moj stari glasbeni stolp še ne pozna tega formata. Ker nisem preveč zahteven si želim še snemanje ploščkov iz vnaprej pripravljene slike plošče.
Najbolj znan, a tudi plačljiv, program postaja iz verzije v verzijo bolj napihnjen in samozadosten. A jaz ne potrebujem predvajalnik glasbe in filmov, pekača optičnih ploščkov ter mešalca koktajlov v enem. Zato sem si namestil odprtokodni program InfraRecorder, ki v večini poteši moje apetite glede teme, o kateri govorimo. Omogoča vse, kar sem zgoraj omenil, je brezplačen in majhen.
Povezave:
4.06.2007
Notepad oz. po naše Beležnica je vgrajena v operacijski sistem Windows. To je priročen program, ki nam omogoča pisanje besedil brez njihovega urejevanje. Majhen, priročen, hiter. Žal pa slej ko prej pridemo na kakšno od njegovih omejitev, recimo izredno počasnost odpiranja velikih datotek, nima številčenja vrstic, „prelom“ vrstic (line wrap) je neizrazit, ni možnosti barvanja sintakse, vrstica, v kateri se nahajamo ni označena, premalo možnosti urejevanje, (pre)preprosto iskanje.
Notepad2 je prav tako majhen programček, ki pa poskrbi za bolj zahtevnega uporabnika. Ima vgrajen označevalec sintakse, večjo zmogljivost pri delanju z velikimi datotekami, prav tako podpira daljše vrstice.
Prelomljene vrstice (če je ta opcija izbrana) lahko zamaknemo za nekaj znakov v desno, hkrati pa jih lahko označimo tudi z kljukico – tako hitreje razberemo kaj spada v katero vrstico.
Najbolj pa mi je všeč iskanje, saj podpira tudi „regular expression“, kar močno ojača samo brskanje za elementi besedila (iščemo lahko tudi prek večih vrstic, odstavkov, iskanje lahko upošteva tabulatorje, uporaba sistema ALI,…).
Poleg tega lahko razveljavimo spremembe za več kot samo zadnji korak, funkcijo, ki jo pri „navadni“ beležnici zagotovo pogreša vsak. Okno lahko postavimo na vrh namizja, lahko ga naredimo celo prosojnega. Izbrano besedilo lahko celo oblikujemo – lahko spremenimo celotno izbrano besedilo v pisano z velikimi črkami, lahko pisano z malimi črkami ali pa zgolj zamenjamo velike črke z malimi in male z velikimi (uporabno, kadar smo po pomoti pustili vklopljen Caps Lock).
Notepad2 ima poleg omenjenih še precej drugih možnosti, ki nam pri delu pridejo prav. Sam lahko rečem da dokler nisem izvedel zanje jih niti nisem pogrešal, sedaj pa kar ne morem shajati brez njih. Zato sem z uporabo določenih posegov lahko originalni Notepad popolnoma nadomestil z Notepad2. Tule so navodila kako to storimo na Windows XP, XP SP2 in Windows Vista.
Domača stran
28.05.2007
Vsake toliko časa se mi zgodi, da izbrišem piškotke, ki jih je na računalnik shranil najljubši brskalnik. Ali pa kar operacijski sistem. In ko slednjega ponovno naložim, oziroma ko ponovno odprem brskalnik ugotovim, da ne morem obiskati mojega e-mail računa, forumov, ne morem se prijaviti na svojo domačo stran, FTP dostop mi ni dosegljiv. Vseh gesel ne morem držati v glavi. Še posebej ne, če jih uporabljam samo nekajkrat v letu. Kaj bi dal, da bi si jih lahko shranil v neko zaščiteno datoteko in jih vedno nosil s seboj.
Programček KeePass omogoča ravno to. Gesla shrani v zaščiteno in zakodirano bazo podatkov, do katere lahko dostopamo le s ključem, ki je sestavljen iz našega gesla (in po naši želji še naključnega skupka znakov). Podatki so tako relativno varni in dostopni samo nam.
Seveda pa sama zaščita baze ni glavni adut tega programa. Bolj pomembno je, kako lahko urejujemo, vpisujemo, brišemo in spreminjamo naša gesla.
Gesla lahko razvrstimo v vnaprej pripravljene skupine in podskupine, kar olajša iskanje v danem trenutku najpomembnejšega računa. Za vsak račun lahko shranimo uporabniško ime, geslo, domačo stran, mu dodamo ime in podroben opis. Poleg tega omogoča tudi podatke o tem, kdaj določeno geslo preteče.
Čeprav nas veliko uporablja gesla, ki so si med seboj enaka, pa to s stališča varnosti ni ravno najbolj priporočljiva metoda. Zato nam program KeePass lahko ustvari svoja, naključna gesla, kar oteži raznim računalniškim navdušencem brskati po naši zasebnosti.
Vendar pa je malce naporno prepisovati dolga zaporedja črk, številk in posebnih znakov. Za olajšanje tega dela nam priskočita na pomoč dve bližnjici: CTRL+B in CTRL+C. Prva nam v odložišče prepiše uporabniško ime, druga pa geslo. Prepis bo v odložišču počakal določeno število sekund (privzeto je 10s), nato pa se bo avtomatsko izbrisal. Tako lahko z ukazom CTRL+V hitro vnesemo geslo oz. uporabniško ime v želeno polje bodisi programa ali pa spletne strani. Do omenjenih kopiranj v odložišče lahko seveda pridemo tudi prek menija in leve funkcijske tipke na miški.
Toliko bi bilo o osnovni uporabi tega pomembnega shranjevalnika naših gesel dovolj. Naj omenim še, da poleg različice za uporabo na domačem računalniku lahko uporabimo tudi prenosno različico Portable KeePass. Bazo podatkov tako enostavno prepišemo na ključek si shranimo geslo in ključ za dostop do programa ter do svojih uporabniških imen in gesel dostopamo prek kateregakoli računalnika z USB povezavo.
10.05.2007
V pisarniškem paketu Openoffice.org, ki sem ga opisal pred kratkim, se slovarjev sicer ne da nastaviti tako, mimogrede, pretirano težko pa tudi ni. Samo sledite spodaj napisanim korakom in čez nekaj minut vam bo Writer, pa tudi drugi programi, že iskal napake v pisanju.
Nekatere korake lahko sicer tudi izpustite, sam opisujem celoten postopek, po katerem najprej odstranimo stare slovarje in nato namestimo nove. Tako se znebimo slovarjev, ki jih ne uporabljamo, s čimer pohitrimo tako samo delovanje Openoffice.org kot tudi hitrost črkovanja.
Odprite Explorer oziroma kak drug program za navigacijo med datotekami. Pojdite na sledeč naslov: c:\program files\openoffice.org X.Y\share\dict\ooo\, pri čemer je X.Y verjetna verzija vašega OpenOffice.org paketa. V kolikor te poti ne najdete ali uporabljate kakšen drug operacijski sistem kot je Windows XP potem boste pot najlažje našli zapisano v Openoffice.org programskem paketu in sicer pod Orodja - Možnosti - Openoffice.org - Poti (Paths).
Na tem naslovu pobrišite vse datoteke razen DicOoo.sxw in FontOoo.sxw. Gre za stare slovarje, arhivske datoteke in tekstovne datoteke z navodili za uporabo.
Zaženite DicOoo.sxw in omogočite makre.
Izberite slovenski jezik, tako bo upravljanje s programčkom lažje.
S klikom na gumb poženite Dicooo.
Izberite skrbniška namestitev, tako bodo slovarji nameščeni za vse uporabnike na danem računalniku.
V naslednjih korakih boste izbrali črkovalnik, nato pravila za deljenje besed in kot zadnje slovar sopomenk (le-ta v času pisanja še ne obstaja za slovenski jezik). Pred vsakih izbiranjem pritisnite gumb “Vrni slovarje”. Če želite izbrati več kot samo en jezik držite tipko “Ctrl” in z miško izberite želene jezike.
Na koncu odkljukajte “Ne nalagaj arhivskih slovarjev, ki so že nameščeni”. Program se bo sedaj povezal z internetom in prenesel slovarje. Ko konča lahko še preverite prenesene datoteke, a to ni potrebno.
Ugasnite OpenOffice.org. Ugasnite tudi morebiti prižgan “Hitri zaganjalnik”, ki počiva v Sistemski vrstici.
Ponovno prižgite Openoffice.org. Pod Orodja - Možnosti - Nastavitve jezika - Jeziki izberite privzeti jezik za dokumente želeni jezik (slovenski). Pod Pripomočki za pisanje preverite, če so vse nastavitve take, kot si želite. Predlagam da vklopite preverjanje črkovanja med tipkanjem. Če pišete dokumente v večih jezikih (slovensko in angleško) izberite preverjanje z vsemi nameščenimi slovarji.
Zaprite nastavitve in ponovno zaženite Openoffice.org. Črkovanje bi sedaj moralo delovati.
Morda se sliši zapleteno, a nameščanje je zelo sistematično in končano v nekaj minutah.
3.05.2007
OpenOffice.org je pisarniška zbirka programov, ki je sestavljena iz urejevalnika besedil imenovanega Writer, urejevalnik preglednic Calc, orodja za izdelavo prezentacij Impress, risarskega orodja Draw, matematičnega programa za pisanje formul Math in baze podatkov Base. izdana je pod licenco LGLP (odprta koda). Glavni pokrovitelj je Sun Microsystems, poleg njega pa v projetku sodelujejo tudi številna druga podjetja, med njimi Google in Novell Inc.
OpenOffice.org je po izgledu, ureditvi menijev, funkcijah in uporabnosti zelo podobna MS Office verzijam nekje med 2000, XP in 2003. Klasičen izgled pomeni manj učenja in prilagajanja, a kljub temu morda kje kakšne stvari ne bomo takoj našli, saj se nahaja na drugem mestu kot pri MS različici.
A naj vas to ne ustavi, za večino uporabnikov Office orodij bo namreč prehod med eno in drugo različico popolnoma neboleč. Hkrati pa nas bo OpenOffice.org prijetno presenetil z nekaterimi bonbončki, kot je na primer izvoz dokumenta v poznan PDF format, ki omogoča pregledovanje in tiskanje dokumentov v takem stanju, kot smo jih shranili. Poleg tega omogoča izvoz dokumentov tudi v (X)HTML obliki, LaTex, swf,.. ter seveda tudi trenutno najbolj popularnih formatih MS Office (.doc, .xls, .ppt).
Ravno v formatih se skriva tudi največja prednost OpenOffice.org pred lastniškim tekmecem. Ste že kdaj doma shranili dokument v MS Office 2003 ali XP, nato pa ga dostavili stranki, ki še vedno uporablja MS Office 97 ter ugotovili, da ste pri stranki odprli popolnoma drug dokument kot pa ste ga doma shranili? To se je zgodilo prijateljici, ki je morala za naročnika urejevati tabele in jo je naročnik skoraj odpustil, saj je na svoj računalnik prejel enako tabelo, kot jo je poslal. To se je zgodilo kolegu, ko je na fakulteti pri zagovoru diplomske naloge ugotovil, da polovica njegove prezentacije ne deluje tako, kot bi morala. To se je zgodilo tudi meni, ko sem urejeval lokalni časopis.
OpenOffice.org uporablja odprt ter dobro dokumentiran format ODF, ki se tekom časa in različic programa ne spreminja do te mere, da ne bi bil kdaj kompatibilen s prejšnjimi različicami. Izvoz in branje MS Office formatov niso ravno idealni, a vse zgoraj omenjene težave smo uspešno rešili z uporabo tega prostega programa kot vmesnika med originalnim dokumentom in končno različico.
OpenOffice.org je sprožil tudi veliko akcijo proti kraji intelektualne lastnine bolj poznane kot programsko piratstvo. V akciji nastopa proti zlorabi licenc programov ter namesto tega predlaga uporabo prostega, licenčnega in zastonjskega programja, v nabor katerega spada tudi sam. Zato sedaj sprašujem tudi vas: se splača kupiti program, če lahko zelo podobno različico dobite brezplačno? Se splača kršiti zakon z nelegalno opremo, če imate na voljo legalno?
Aja, še mimogrede - obstaja tudi slovenska različica OpenOffice.org in obstajajo tudi slovenski slovarji za preverjanje črkovanja.
26.04.2007
Money Manager Ex je uporabna aplikacija, s pomočjo katere lahko uporabnik skrbi za svoje in/ali družinske finance. Poleg klasičnih opcij, kjer lahko uporabnik vidi koliko je zaslužil in koliko porabil ter kam gre naš denar omogoča Money Manager Ex celovit pregled nad stanjem naše imovine.
Poleg klasičnega ravnanja z bančnimi računi omogoča zapis in sledenje naših delnic, našega premoženja (zlatnina, slike, nepremičnine, avtomobili,…). Omogoča nastavitev stalnih transakcij denarja (mesečni odlivi in prilivi). Še bolj koristna funkcija pa je urejanje proračuna, kjer lahko vnaprej predvidimo naše stroške za tekoče leto. Tako lahko bolj preudarno razporedimo naše finance.
Money Manager je na voljo tako za Windows kot tudi za Linux okolje, obstaja pa tudi izvorna koda, tako da lahko sami preverimo varnost naših podatkov. Uporablja SQLite bazo podatkov, ki jo odlikuje odprta koda, majhnost, hitrost in učinkovitost. Trenutno še ne obstaja slovenski prevod, a delam na njem in ga bo v kratkem moč dobiti tako tu kot tudi ob novi različici programa.
Slabosti programa: Nikjer nisem našel načina obračunavanja obresti, pa tudi za beleženje vezav se je treba kar malce potruditi, da jih nastavimo.
Prednosti: za zasebno uporabo ter okvirni pregled našega stanja na računu program več kot zadostuje. Je hiter, preprost in nudi številne možnosti, ki jih od takega programa pričakujemo.
Povezave:
