Dodaj komentar 20.11.2007 09:23 Luka
Pred dnevi je izšla nova verzija programa Money Manager EX (opis na blogu), ki nosi oznako 0.9.2.0. Vsebuje številne popravke in izboljšave, od novih funkcij pa je na voljo pretvorba z geslom zaščitene baze v nezaščiteno (Tools->Convert to Non Encrypted DB). Več o tej opciji pa v mojem naslednjem članku. Novo verzijo lahko dobite tule.
13 komentarjev 7.11.2007 19:33 Typhon
Minili so skoraj trije tedni odkar je Canonical izdal novo KDE različico operacijskega sistema Ubuntu: Kubuntu 7.10 - Gutsy Gibbon. Jes Hall si je vzela čas in napisala dobro in berljivo recenzijo (v angleščini). “Všeč mi je razvojni cikel Kubuntuja. Ravno ko imam občutek, da moj stabilen, že dolgo nastavljen sistem postaja nekoliko zastarel, se pojavi izza vogala nova različica. Ko je bila na voljo za moj Vaio XT, sem OS vneto namestila. Od izdaje je minilo že kar nekaj časa, zato to niso moji prvi vtisi, temveč mnenje, ki je dozorelo v dveh tednih uporabe Kubuntuja kot glavnega operacijskega sistema, namenjenega resnemu delu,” pravi Jes. Več lahko preberete v njenem izvirnem zapisu.
Tudi sam sem opazil kar nekaj izboljšav od prejšnje različice. Kubuntu 7.10 deluje bolj dovršeno, usklajeno in celo malo hitreje kot prej. Edino, kar pogrešam v tej distribuciji je naprednejši nadzorni center, kot ga imata SUSE in Mandriva. Ni mi problem brkljati v konzoli in besedilnih datotekah, a včasih zapaše tudi delo v grafičnem načinu.
1 komentar 26.10.2007 08:51 Luka
Danes pa bom govoril o bolj specifičnih dodatkih, ki ne spremenijo naše izkušnje brskanja, ampak olajšajo delo z računalnikom.
FireFTP je razširitev, ki v Firefox vgradi možnost prenosa datotek med računalnikom in strežnikom prek FTP protokola. Sicer se je potrebno zavedati, da razširitev ni primerna velike obremenitve, a vseeno je zelo priročna za omogočanje hitrih prenosov kar prek brskalnika. Tako nam ni potrebno zaganjati dodatnih programov samo za prenos nekaj datotek, prenose lahko spremljamo kar prek zavihkov tekom našega brskanja.
Forecastfox je razširitev, ki prek strani AccuWeather znotraj Firefox-a vgradi trenutno vremensko situacijo ter vremensko napoved za do 8 dni naprej za želene kraje. Pomeni stalno obveščenost nad napovedjo brez da bi morali obiskati vremensko spletno stran. AccuWeather je zanesljiv vir vremenskih napovedi. Udobno in preprosto.
FoxyTunes je razširitev, ki v brskalnik vgradi predvajalnik glasbe. Tako lahko poslušamo spletne storitve (last.fm), ali pa glasbo naloženo na domačem računalniku. Nudi nam nadzor nad predvajanjem, glasnosti, izpiše tudi izvajalca in naslov pesmi. Ponovno nekaj za bolj udobno in domače bivanje med brskanjem po spletu.
3 komentarjev 24.10.2007 09:07 Luka
V prvem delu sem opisal le tri razširitve, ki so po mojem mišljenju najbolj pomembne in priporočljive za vsakdanje, hitro in enostavno “bivanje” na spletu. Danes k tem trem dodajam še nekaj uporabnih malenkosti, katerih naloga je podobna – lažje, hitrejše brskanje po spletu.
Image Zoom je razširitev, s pomočjo katere lahko posamezno sliko povečamo ali pomanjšamo ter tako na njej pogledamo kakšno podrobnost ali pa sliko zaobjamemo kot celoto (vidimo celo sliko na ekranu). Na voljo imamo vnaprej pripravljene velikosti, ki se raztezajo od 10% originalne slike pa do 400%. Na voljo je tudi nastavitev povečave po uporabnikovih željah.
Firefox je že sam po sebi hiter brskalnik. A Fasterfox razširitev ga naredi še hitrejšega s tem, da prilagodi določene načine prejemanja strani, predhodno nalaganje strani prek vstopnih povezav. Omogoča tudi več vzporednih povezav, kar prav tako pohitri samo brskanje.
Vsak, ki uporablja prenosni računalnik in brezžične dostope do spleta, ve, da mora včasih spreminjati tudi določene nastavitve proxy strežnikov. Omenjena razširitev si lahko zapomni več različnih strežnikov, nato pa s klikom na gumb prestavimo iz enega v drugega in že lahko brskamo za informacijami. Predvsem primerno pri uporabi Firefox Portable različice ter na prenosnih računalnikih.
Preprosta razširitev, ki nam v statusni vrstici pusti opozorilo o novo prispeli pošti na naš gmail (Google mail) račun. Tako nam ni potrebno imeti odprtega posebnega odjemalca elektronske pošte ali stalno pregledovati poštnega predala prek brskalnika. Na spodnji sliki lahko vidite, da imam v poštnem predalu 12 neprebranih e-mail sporočil.
Na spletu postajajo vedno bolj popularne strani, kamor uporabniki shranjujejo svoje video posnetke. Ti strani pa včasih ne omogočajo shranjevanje posnetkov na domač računalnik. Za tako početje potrebujemo posebne razširitve. Ena izmed njih je tudi Fast Video Download, ki lahko shrani posnetke iz strani Google Video, YouTube, MySpace,…
Dodaj komentar 22.10.2007 08:13 Luka
Ko sem pri delu v laboratoriju prvič uporabil službeni računalnik, sem bil začuden. Nameščen je bil Firefox, kar je še vedno redkost v službenih okoljih, a bolj kot to me je presenetilo, da so sodelavke uporabljale gol Firefox, brez razširitev. Vesel sem bil, da jim je sam brskalnik tudi tak, gol, všeč in da ga rajši uporabljajo kot pa konkurenco. A vseeno, ravno razširitve so po mojem mnenju najmočnejša prednost tega brskalnika pred ostalimi.Razširitve, oziroma dodatki so po večini majhne dopolnitve brskalnika, ki jih uporablja le določen del uporabnikov. Da bi brskalnik ostal majhen, hiter in sposoben, jih razvijalci niso vključili v sam program. Omogočajo nam hitrejše, bolj varno surfanje po spletu, odstranjujejo moteče elemente spletnih strani (recimo oglase), poskrbijo za videz našega brskalnika ali pa vanj vnesejo dodatne storitve, recimo vremensko napoved, bralnik RSS naročnin.
Ker jih je preveč, da bi opisal vse, sem se osredotočil samo na najbolj uporabne in zanimive. Tudi teh je preveč za en sam zapis, zato sem ga razdrobil na več krajših, a bolj preglednih in tematsko urejenih. Pred vami je tako opis razširitev, ki izboljšajo uporabnikovo doživljanje spleta.
Prva stvar, ki si jo sam namestim, je črkovalnik za slovenski in angleški jezik. Firefox s pomočjo slovarja preveri naše vnose v vnosna polja. Tako nam olajša pisanje e-mailov prek spletnega vmesnika, pisanje bloga, komentiranje le-tega, pa tudi izražanja naših mnenja po forumih in pisanje raznih prijavnic in poročil. S tem naredi naše zapise bolj berljive, kar posledično dvigne njihovo priljubljenost in razumljivost med bralci.
Ko namestimo želene slovarje in pričnemo pisati v vnosno polje, nam Firefox sam podčrta besede, ki jih nima v slovarju. Ker imamo lahko nameščenih več jezikov, moramo po potrebi seveda izbrati med njimi: s klikom na desni miškin gumb v polje se nam odpre meni, kjer poiščemo Jeziki (Languages), izberemo ustrezen jezik in črkovalnik bo polje preveril v tem jeziku. Ko bo naletel na neznano besedo, jo bo podčrtal, s klikom na desni miškin gumb na to besedo pa nam bo v meniju podal predloge; klik na predlog bo zamenjal napačno zapisano besedo s pravilno. Seveda lahko besede tudi dodajamo v slovar (meni v polju, Dodaj v slovar (Add to dictionary)).
Reklamna sporočila so se že več let nazaj preselila iz TV sprejemnikov in revij na splet. Strani so jih polne. Bolj kot utripljejo, so živih barv in atraktivnih oblik, bolj kot šokirajo bralca, večja je njihova uspešnost. Meni osebno so postale moteče, saj me motijo pri branju novic, večkrat pa se je tudi že zgodilo, da sem nenamerno kliknil nanje in namesto na želeno stran prišel v kakšno spletno trgovino.
Adblock Plus je razširitev, ki odstrani neželene oglase. Odstrani lahko slike, bodisi animirane ali neanimirane, še bolj uporaben pa je, ker lahko odstrani tudi v flashu izdelane oglase, ki lahko vsebujejo tudi zvok. Uporablja že vnaprej nastavljeno zaporedje ukazov, ki običajno prikazujejo oglase, tako da nam bo večino tujih oglasov avtomatsko odstranil.
Seveda lahko določene oglase odstranimo tudi sami. Z desnim miškinim klikom na oglas se nam odpre meni, na dnu katerega se nahaja Adblock … Le-ta bo avtomatsko poslal viden oglas v pozabo. Ker določene oglase prikazujejo oglaševalske agencije, lahko z uporabo zvezdice (”*”) na primernem mestu odstranimo vse oglase te družbe. Primer: spletni naslov reklame je http://reklame.zlobnezi.com/kako_vas_opehariti.jpg, mi pa kot blokirani naslov vpišemo http://reklame.zlobnezi.com/*.
Splet je poln informacij. A pogosto se zgodi, da le-te niso v angleščini ampak v nemščini, španščini, ruščini ali celo kakšnih vzhodnjaških pismenkah. Številnim tudi ni najbolj pri srcu angleščina, rajši imajo kak drug jezik. Vsi omenjeni uporabniki spleta bodo nedvomno veseli spletnega prevajalca, Firefox razširitve, ki v izbrani jezik prevede besedo, odstavek ali pa kar celo stran in njene podstrani.
Translator (Prevajalec) po namestitvi v statusni vrstici prikaže majhno ikono z zastavami. Če kliknemo nanjo lahko izberemo kombinacijo jezikov, iz katerih naj se izvrši prevod. Odprla se nam bo nova, prevedena stran.
Seveda prevodi niso profesionalni, a vseeno dovolj dobri, da lahko razberemo, o čem stran govori. Primer: originalna stran, prevod v angleščino.
Dodaj komentar 21.10.2007 09:19 Luka
Sicer že krepko zamujam z objavo novih verzij programov KeePass in Money Manager EX, a se mi zdi prav, da uporabnike obvestim o tem.
Novi KeePass nosi številko 1.09. Dobite ga lahko tukaj, vse novosti pa so zapisane tukaj. Sam ne bom šel v podrobnosti, kot pri vsaki izdaji je izboljšana generacija gesel ter uporabnost in varnost sistema. Uredili so napake, do katerih je prihajalo zaradi pomanjšanja programa ter pri prenašanju gesel med skupinami.
Novi Money Manager EX nosi številko 0.9.1.0. Na svoj računalnik ga lahko prenesete od tukaj. Najpomembnejša novost je uvedba zaščitene baze, ki je za razliko od prejšnjih tudi kodirana, tako da je ne moremo prebrati z navadno Beležnico. Izboljšani so grafi, negativni tok denarja je prikazan rdeče. Izboljšana je tudi stabilnost programa.
4 komentarjev 18.10.2007 22:56 Typhon
Januarja ‘07, ko sem starinsko grafično kartico NVIDIA GeForce 2 končno zamenjal za poskočno GeForce 7600 GS, so tudi mene zasrbeli prsti po razvpitem upravniku oken Beryl, ki je, kot odgovor GNU/Linux skupnosti na namizje Windows Vista Aero, buril domišljijo geekov - in mene (ne, nisem geek :-)). Beryl je na GNU/Linux namizje prinesel svežino in privlačnosti, ki je pritegnila mnogo pogledov iz sosednjih taborov. Poznam primere, ko so uporabniki MS Oken presedlali na GNU/Linux predvsem zaradi grafičnih bonbončkov omenjenega upravnika oken. In prav so imeli, saj so nekateri učinki namizja res dih-jemajoči.
O čem sploh teče beseda?
Beryl je bil kot poganjek projekta Compiz eden izmed upravnikov oken X (UNIX in podobni OS), ki za izrisovanje namizja uporabljajo 3D strojno opremo in grafično knjižico OpenGL. Končen rezultat je podoben že prej omenjenemu Windows Aero ali pa učinkom MacOS X, z mnogimi samosvojimi vstavki in razširitvami. Beryl se je nedavno zopet združil s Compizom in ga obogatil z zbirko vstavkov ter nastavitvenim sistemom za upravnika oken Compiz. Nekateri so Compiz kritizirali, da se razvija počasi kot polž, medtem ko smo imeli uporabniki Beryla občasno občutek vožnje na vlakcu smrti. Compiz Fusion je, med drugim, harmonija teh dveh projektov. Po začetni negotovosti sem se tudi jaz opogumil, odstranil pokojni Beryl in namestil mladi Compiz Fusion.
Namestitev
Namestitev na distribuciji (K)Ubuntu 7.10 poteka dokaj preprosto. Najprej uredimo spletne vire za APT, posodobimo njihov seznam in v ukazno vrstico vpišemo ukaz: sudo apt-get install compiz compizconfig-settings-manager sexy-python emerald emerald-themes. To je vsa znanost. Seveda je dobro imeti nameščene najnovejše gonilnike za grafično kartico. Sledi zabavanje s številnimi nastavitvami, ki utegnejo hitro zmesti neukega uporabnika. Kot olajšava je na voljo tudi preprosta različica nadzornega centra: simple-ccsm. Končno sledi zagon z ukazom compiz --replace in emerald --replace
Grafični učinki
Čeprav za razliko od Windows Vista za prikaz gate-parajočih učinkov Compiz ne potrebuje najsodobnejše strojne opreme - teče že z Geforce 2 - zmogljiva grafična kartica in malo boljši procesor vseeno ne škodi. Učinki/vstavki Compiz namizja nimajo le vloge kiča, temveč igrajo praktično vlogo pri vsakdanjih opravilih. Za boljšo ilustracijo si jih oglejmo nekaj:
Desktop Cube
Eden najbolj znanih in razpoznavnih vstavkov je gotovo Desktop Cube. Vstavek koristi štiri navidezna namizja “kocke” na katerih lahko razporejamo okna odprtih programov ter se izognemo prenatrpanosti. Zelo uporaben pomožni vstavki se imenuje Rotate Cube, ki omogoča obračanje kocke.
Enhanced Zoom Desktop
Slabovidni se bodo tega vstavka zelo razveselili, saj lahko z njim povečamo namizje po katerem se nato enostavno premikamo z gibi miške.
Negative
Spremeni celotno namizje, ali samo določeno okno, v negativ. To je posebej prikladno pri branju daljših besedil na svetli podlagi.
Application Switcher
Če imamo na namizju odprta številna okna hitro nastane zmeda pri iskanju določenega odprtega programa. Z Application Switcherjem lahko hitro krožimo po predogledu odprtih oken in v trenutku aktiviramo želenega. Podobni vstavki so še Ring Switcher, Shift Switcher ter Scale.
Group and Tab Windows
Kot smo lahko videli na zgornjem videu, je mogoče odprta okna povezati v skupine in po skupini “listati” kot v knjigi. S kombinacijo tipk okna hitro zopet ločimo.
Animations
Vstavek Animations je še eden izmed tistih učinkov, ki naredijo namizje bolj realistično. Z njim lahko spreminjamo obnašanje oken na namizju - mnogi učinki za pomanjševanje, razpenjanje, zlaganje, zapiranje oken.
Potem so tu še razni bonbončki, ki nimajo posebne praktične vrednosti, pripomorejo pa k osuplim pogledom mimoidočih. Med te vstavke gotovo sodijo Snow (sneženje na namizju), Water Effect (vodne kapljice) in Paint Fire (z miško rišemo ognjene poteze, ki seveda realistično gorijo). S tem se seznam Compiz vstavkov še zdaleč ne konča, a jih v tem prispevku ne bom obravnaval, saj ni vodič.
Vtisi
V dokaj kratkem času je Compiz (Fusion) prišel daleč. V svet 2D namizij vnaša svežino in nove možnosti. Zaradi svoje odprtokodne narave in nekaterih pridnih uporabnikov se število novih vstavkov iz dneva v dan veča. Postal je dovolj stabilen za splošno uporabo na osebnih namiznih računalnikih, ki ne zahtevajo poudarjene stabilnosti. Eden največjih plusov Compiza je precej majhna poraba strojnih sredstev računalnika. V času pisanja proces compiz.real porabi 63 MB RAM-a, kar je manj kot spletni brskalnik Mozilla Firefox. Ko preklopim nazaj na običajno KDE namizje je kot da bi zamenjal nov avto za starega. Največje težave sem izkusil pri integraciji Compiza s KDE pultom (skrajno spodnja vrstica na namizju) za kar je verjetno kriv kakšen nadležen hrošč. Tudi prvi zagon OpenOffice.org-a se občasno s Compizom ne razume najbolje. Zaradi ogromnega števila slabo dokumentiranih funkcij in obskurnih nastavitev se novi uporabniki utegnejo zmesti. Projekt nujno potrebuje obsežnejšo dokumentacijo!
Še vedno niste prepričani ali bi poskusili Compiz Fusion? Tudi jaz sem se ga sprva izogibal v prepričanju, da je itak kič, ki ga ne rabim. Fant, kako sem se motil! Tudi pingvini so radi lepi.
11 komentarjev 12.10.2007 22:23 Typhon
Pred kratkim sem se lotil prenove izgleda spletne predloge za osebni blog. Delo je sprva potekalo dokaj hitro in tekoče. V programu Quanta Plus sem pisal CSS in HTML kodo, s Firefoxom pa sem sproti preverjal svoj umotvor. Zadovoljno sem si že mencal roke, kako vse lepo in gladko dela nakar me Luka (soavtor tega bloga) opomni, naj preverim še stanje v drugih brskalnikih. Ah, seveda, kako sem lahko pozabil!? Konqueror - vse OK; Opera - vse OK; Internet Explorer 6 - ?&#%@\ WTF ??? Obupno! Še bolj obupno pa je bilo zamudno in mukotrpno prebiranje kode ter brskanje po domišljiji za morebitnimi idejami, kako narediti volka sitega in kozo celo. Ob tem opravilu zvoke sobe ni polnila prijetna glasba, ampak reka “internacijonal” kletvic. Zato sem prepričan, da je spletni skropucalnik IE zloben, seme zla in nočna mora spletnih razvijalcev.
Na koncu mi je le uspelo. Še dobro, da sem imel na voljo razširitev Firebug za Firefox. Firebug je izjemno uporabno orodje za razhroščevanje in urejanje HTML, CSS in JavaScript kode neposredno na spletni strani.
In še par besed vsem IE uporabnikom: za Božjo voljo, ali res ne morete zamenjati tega spletnega skropucalnika za dostojen brskalnik, čigar razvijalci se trudijo upoštevati spletne standarde in hodijo v korak s časom? Uporabljajte Opero ali pa Firefox, prosim vas! Billy G., če bi imel dovolj $$, bi te tožil za duševno trpljenje, ki sem ga prestajal, ko sem poskušal zadovoljiti muhe tvojega IE-ja.
Amen.
10 komentarjev 12.10.2007 10:04 Luka
Dolgo časa sem se upiral pisanja o najbolj poznanem, najbolj razširjenem in najbolj uporabljenem kosu odprtokodne programske opreme, kar jo trenutno uporabljamo. O njej so se bile že prave vojne, tudi v naši družini, napisano je bilo že marsikaj, tako pozitivnega kot tudi negativnega. Da se sedaj, ko so bojne sekire bolj ali manj zakopane, ne bi spuščal v nove prepire, sem do danes molčal o Ognjeni lisici z pravim imenom Firefox. A po pogovorih z prijatelji in sodelavci sem ugotovil, da marsikdo ne ve pravih prednosti tega brskalnika oziroma se ne zaveda prednosti, ki jih prinaša.
Najbolj oglaševana prednost pravzaprav ni več prednost, saj jo ima že skoraj vsa konkurenca. To so zavihki. Marsikdo me je vprašal, zakaj so zavihki boljši kot pa nova okna. Odgovor je preprost – omogočajo hitrejše in bolj tekoče brskanje po spletu.
Primer: Berem opis mesta Londona. Ker tam še nisem bil, me zanima splošen vtis, rad bi pa kaj več izvedel tudi o posameznih znamenitostih. Ker je članek poln povezav na uradne strani teh znamenitosti, si jih s srednjim miškinim gumbom (oziroma „Odpri v novem zavihku“) odpiram kar znotraj okna, na katerem sem. Tako moje namizje ostane čisto, prav tako pa mi na novo odpirajoča okna ne jemljejo pozornosti. Vsebina se, medtem ko jaz berem originalen članek, nalaga tudi na vseh ostalih straneh. Ko tako končam z branjem prvotnega članka, grem lahko naprej na že odprte strani.
Za spremljanje novic prek spletnih časopisov imam na voljo dva načina. Prvi je stalno pregledovanje spletne strani, drugi pa je naročnina na RSS novice, kjer le-te prebiramo prek bralnika. Firefox omogoča še tretjo možnost, žive zaznamke oz. Live Bookmarks. Tu RSS vir shranimo kot zaznamek, nato pa se glavni naslovi samodejno osvežujejo, tako da s pregledom naslovov vidimo tudi spremembe vsebine. Tako nam ni potrebno stalno skakati na strani z novicami ali jih imeti stalno odprte, prav tako pa se nam v RSS odjemalcih ni potrebno prebijati prek številnih za nas nepomembnih naslovov. Preberemo lahko samo tisto, kar nas zares zanima.
Prijavljanje na strani, kjer je le-ta potrebna (spletno časopisje, forumi, družabne strani, administracija, e-mail računi,…) je s Firefoxom zelo lahka. Po prvi prijavi nas namreč brskalnik vpraša, če želimo shraniti uporabniško ime in geslo. V kolikor ga shranimo, nam bo nato avtomatsko ponudil geslo takoj, ko bomo vpisali želeno uporabniško ime.
Po spletu sedaj vedno manj surfamo v prvotnem pomenu, ampak vedno več iščemo. Informacije iščemo prek iskalnikov (Google, Yahoo,…) ali prek wiki strani (Wikipedia). Da nam za iskanje ni potrebno stalno odpirati osnovne strani lahko iskalni pojem pri Firefox-u vpišemo kar v za to namenjeno okence v orodni vrstici ter izberemo želen iskalnik. V kolikor le-tega ni navedenega, ga lahko sami dodatno dodamo in si tako priredimo brskalnik po lastnih željah in potrebah. Nekateri iskalniki imajo omogočeno predlaganje iskalnih pojmov glede na naš delen vpis, kar še dodatno pohitri iskanje.
Firefox je tudi zelo prilagodljiv in razširljiv brskalnik. Njegov videz lahko prikrojimo našemu trenutnemu razpoloženju z uporabo različnih tem. Njegovo funkcionalnost pa lahko razširimo in priredimo našim potrebam z uporabo razširitev. Dodamo lahko preverjanje črkovanja v domačem ali tujem jeziku, kar še dodatno olajša naše sodelovanje na spletu. Odstranimo lahko neprijetne oglase, izboljšamo njegovo varnost in hitrost, lahko pa ga spremenimo v predvajalnik glasbe ali FTP aplikacijo. Več o tem pa v prihodnjem poglavju.
6 komentarjev 19.09.2007 09:25 Luka
Kot lahko vidite zadnje čase pišem bolj kot o novih programih o novih verzijah že opisanih programov. Tokrat vam z veseljem predstavljam novo verzijo pisarniškega paketa OpenOffice.org, ki nosi številko 2.3.0. Najpomembnejša novost, ki jo nova verzija prinaša, je nov način izrisovanja grafov.
Dodali so prenovljen čarovnih za podajanje nastavitev grafa, ki omogoča bolj logično delo. Spremenjene so osnovne barve, ki jih čarovnik pri grafih uporabi, seveda pa jih lahko po mili volji zamenjamo. Prav tako nov logaritem za izrisovanje grafov omogoča lepše in bolj natančne linije, 3D način pa nove možnosti predstavitve podatkov.
Izboljšan je tudi vmesnik, prek katerega lahko v pisarniški paket vključimo dodatke, ki so sedaj na voljo na bolj pregledni strani.
Verzija 2.3.0 je tako postala uporabna tudi v namene, ko je potrebno za svoje delo zagotoviti dobro izmenljivost med Calc-ovimi in Excellovimi datotekami, ki vsebujejo grafe. Do sedaj je OpenOffice.org na tem področju zaostajal, sedaj pa se mu končno lahko postavi ob bok.
Manjkajoč element je še vedno izpis formule regresijske premice na graf, a uporabniki jo lahko sedaj preberemo v statusni vrstici.
Povezave:
P.S.: Ob tej priložnosti moram še omeniti, da se je IBM aktivno vključil v razvoj OpenOffice.org in projektu “podaril” 35 svojih programerjev. Sam bo poleg lastniškega paketa Lotus pričel izdajati tudi brezplačno odprtokodno različico IBM Lotus Symphony, ki bo temeljila na OpenOffice.org. Pisarniški paket OpenOffice.org in tudi OASIS-ov pisarniški datotečni format ODF sta tako dobila nov zagon v stalni bitki z Microsoftom.
